Večja uspešnost? Odgovor je tudi ikigaj.

mag. Edita Krajnović, Marko Jeran

Nadarjenost še ne pomeni talenta: je le potencial. Kako iz nadarjenosti razviti talent in zakaj je za uspešno vodenje pomembno raziskovati ikigaj? Ta ni le zanimiv koncept, temveč ekonomsko pomemben dejavnik. Vpliva na produktivnost, inovacije in prihodnost dela.

»Najvišji hrast v gozdu ni najvišji, ker raste iz najboljšega želoda, temveč, ker mu druga drevesa niso zastrla svetlobe; zaradi rodovitne zemlje, v katero se vrašča; zaradi sreče, da zajci niso zgrizli lubja mladike in ga drvar ni posekal, preden je dozorel.« Tako Malcolm Gladwell v knjigi Prebojniki. V njej raziskuje koncept prebojnih uspehov in podira mit o ‘samouresničenem’ talentu.

Gladwell s primeri in raziskavami osvetljuje, da se talent ne razvije le s trdim delom. Seveda so za uspeh potrebni učenje, trening, trdo delo posameznika. 10.000 ur, če želiš biti vrhunski. A to ni dovolj – delo je le potrebni pogoj. Nadarjen človek za razvoj talenta potrebuje tudi priložnosti ali srečna naključja (ang. seredipities), razkriva Gladwell.

V življenju Billa Gatesa je bilo teh vsaj devet. Imel je srečo, da je imel v mladosti dostop do računalnika – hodil je na šolo, ki je investirala v računalniški terminal in čas za uporabo računalnika, kar je bilo v tistem času izjemno redko. Imel je možnost prakse, programiranja v realnih okoljih, ker je bilo v njegovi bližini podjetje, kjer so lahko mladi brezplačno programirali v zameno za iskanje napak v sistemu. Imel je podporo družine in okolja za svoj prvi podjetniški podvig Traf-O-Data. Imel je vrsto srečnih okoliščin, ki so tkale mrežo podpore, da se je razvijal v podjetnika in ustanovil Microsoft.

Zadostni pogoj za razvoj talentov je torej podpora. Ustvarjanje okoliščin za rast in razvoj. Podpora staršev, učiteljev, mentorjev, sponzorjev in nenazadnje – vodij.

Nadarjenost je potencial družbe

»Učinkovita podpora, svetovanje in spodbujanje razvoja nadarjenosti niso pomembni le za nadarjene posameznike, temveč tudi za družbo v celoti,« poudarja prof. dr. Mojca Juriševič, predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Prizadeva si za celovito strategijo Slovenije na tem področju. Opaža namreč, da so v slovenskem šolskem sistemu nadarjeni še posebej zapostavljeni.

Zadostni pogoj za razvoj talentov je podpora. Ustvarjanje okoliščin za rast in razvoj. Podpora staršev, učiteljev, mentorjev, sponzorjev in nenazadnje – vodij.

Priložnosti vidi tudi v povezovanju izobraževalnega z zunanjim okoljem: »Šole imajo v sodelovanju z okolico tudi veliko priložnosti za razvoj temeljnih spretnosti, kot so kritično mišljenje, ustvarjalno reševanje problemov, sodelovanje in komunikacijske spretnosti, samostojno učenje ter prevzemanje odgovornosti za lasten razvoj. To učencem in dijakom omogoča, da so bolje pripravljeni na hitro spreminjajoče se družbene, tehnološke in gospodarske izzive, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju.«

Med dobre prakse uvršča spodbujanja nadarjenih znotraj in predvsem zunaj pouka, kot so na primer inovacijski raziskovalni projekti, pa tudi spodbujanje prosocialnega vedenja mladih nadarjenih, z različnimi oblikami prostovoljskega dela v skupnosti ter za skupnost.

Za podporo razvoju nadarjenosti in potenciala so tako ključni mentorji, izkušeni strokovnjaki. Mlajše usmerjajo in jim pomagajo izogibati se napakam, ki so jih storili sami. Prenašajo svoje znanje, mladi se ob njih počutijo bolj samozavestno. Brez tega lahko pride do pomanjkanja motivacije ali celo odpora do znanosti ali inoviranja, kar pa ogrozi razvoj.

Zato je nujno, da starejši raziskovalci ali strokovnjaki ostanejo aktivni in vključeni. So izjemno pomembni prenašalci znanja in jih v sodobnih poklicnih okoljih zelo potrebujemo. Omogočajo razvojno naravnane projekte, iskrenje idej in spodbudo raznolikim pogledom ter vzpostavljajo pogoje za večjo širino in interdisciplinarno povezovanje.

Mit, da inovira le podjetniški sektor

Ko govorimo o prebojnikih in disruptivnih inovacijah, imamo v mislih praviloma znanost ali gospodarstvo. Premalo pa se pogovarjamo o (pozitivni) disrupciji javnega sektorja in države. Ko je ameriški predsednik Kennedy objavil ambicijo, da ZDA osvojijo Luno, je uresničevanje ambicije vodil javni sektor, ki je v izvedbi (dobro) sodeloval z zasebnim, piše v svojih delih priznana ekonomistka Mariana Mazzucato, profesorica na University College London (UCL) ter avtorica vplivnih knjig, kot sta Podjetniška država in Gospodarstvo s poslanstvom.

Javni sektor je prevzel vodilno vlogo kot vizionar in finančni motor projekta z jasnim ciljem, ki je presegal kratkoročne tržne interese. NASA je usmerjala strategijo, določala prioritete in financirala ključne raziskave, hkrati pa je sodelovala s številnimi zasebnimi podjetji in institucijami, ki so prispevale inovativne tehnologije, materiale in storitve.

Posameznikov ikigaj poudarja usklajenost med osebnimi interesi, talenti, potrebami družbe in ekonomskimi priložnostmi. Ko posamezniki opravljajo delo, ki jih izpolnjuje, so bolj motivirani, zavzeti in produktivni.

Tudi dosežki, ki utrjujejo identiteto Slovenije kot dežele inženirk in inženirjev, inovatorjev in pionirjev, so plod povezovanja ter fuzije znanja in podjetniške naravnanosti. Orange ni le angleška beseda za pomarančo, temveč svetovno prepoznano brezplačno orodje za strojno učenje in podatkovno rudarjenje, ki ga razvija ekipa Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V sodelovanju z gospodarstvom fakulteta danes vzpostavlja nov podatkovni center, ki bo med drugim zagotovil pogoje za izgradnjo velikega jezikovnega modela za slovenščino.

Teorijo, na podlagi katere je človeštvo prvič stopilo na Luno, je razvil Slovenec, Herman Potočnik Noordung– zapisana je v znanem delu Problem vožnje po vesolju. Danes, s temi koreninami, Slovenija ambiciozno sega proti vesolju: podjetja Duol, Sinergise, Dewesoft in druga premikajo meje možnega. S podporo in v sodelovanju z javnim sektorjem – v tem primeru Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport – in vpenjanjem v Evropsko vesoljsko agencijo. Ko je NASA nedavno razpisala tekmovanje za jed slanega okusa z vsaj eno vrsto zelenjave, ki bi jo vključili v prehrano astronavtov, so se med deset finalistov kot edina evropska šola uvrstili tudi študenti živilstva in prehrane z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Ikigaj: presek pomembnega

Za razumevanje, kako nadarjenost usmerjati v razvoj talenta in inoviranje, je uporaben japonski koncept ikigaj. V zahodni managerski praksi se je začel pojavljati z vzponom japonskih multinacionalk v 80. letih, v zadnjih letih pa ponovno pridobiva pozornost. Združuje izraza ‘iki’ (živeti) in ‘gai’ (vrednost ali smisel), kar skupaj pomeni ‘razlog za življenje’ ali ‘smisel življenja’. Poudarja iskanje osebnega poslanstva, ki združuje štiri ključne elemente: kaj imam rad/-a (v čem uživam), v čem sem dober/-a (nadarjenost), kaj svet potrebuje (kako lahko prispevam k družbi ali skupnosti) ter kaj prinaša plačilo in omogoča finančno stabilnost.

Presečišče predstavlja posameznikov ikigaj, kar vodi do izpolnjenega in smiselnega življenja. Poudarja usklajenost med osebnimi interesi, talenti, potrebami družbe in ekonomskimi priložnostmi. Preprečuje številke, ki jih razkriva raziskava: vsak šesti človek pri 35-ih letih zasovraži svoje delo. Ko posamezniki opravljajo delo, ki jih izpolnjuje, so bolj motivirani, zavzeti in produktivni. »Vedno je fascinantno videti robota, ko se prvič premakne. Še bolj pa, ko ta nečemu služi, ko ni sam sebi namen, ampak je spravljen v posle, na trg, v uporabo,« svoj ikigaj in pomen, da se (raziskovalno) delo vpenja v (višji) smisel, slikovito opiše znanstvenik, dolgoletni direktor Instituta “Jožef Stefan“, dr. Jadran Lenarčič. Razumevanje smisla in možnost, da razvijemo svoje talente, je prav tisto, kar pritegne nadarjenega človeka v delovno okolje.

V Apple-u ni bil Steve Jobs tisti, ki je motiviral ljudi. Poganjala jih je ambicija razvoja in ´kul´ projektov, v katerih so ustvarjali. Kdo ve, morda je Jobs zelo razumel in živel ikigaj.

Marko Jeran je raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” in voditelj dogodkov Dober večer, znanost. Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade in soustanoviteljica iniciative Inženirke in inženirji bomo!

Preberite tudi