Sprejeti prihodnost kot ples z negotovostjo

Petra Juvančič
Foto: Borut Cvetko, Mediaspeed

»V šoli smo se veliko učili o preteklosti, premalo pa o tem, kako si predstavljati in kako upravljati prihodnost. Nihče nas ni poučil, da je prihodnost prostor, ki ga je treba oblikovati, in ne čas, na katerega čakamo,« meni Tanja Schindler, predsednica Združenja profesionalnih futuristov in letošnja govornica na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), ustanoviteljica in poslovodna direktorica podjetja Futures2All, ki svetuje in pomaga podjetjem do trajnostne transformacije. Kot strokovnjakinja za strateško predvidevanje z več kot desetletno kariero pa svetuje tudi Evropski komisiji in pri tem poudarja pomen inovacij, transformacij in strategij, usmerjenih v oblikovanje prihodnosti.

Kako lahko podjetja v svetu, polnem negotovosti in tveganj, učinkovito strateško načrtujejo svoje poslovanje in razvoj? Pravite, da se moramo naučiti plesati z negotovostjo?

Mnoge organizacije imajo v času velike negotovosti ali nepredvidenih dogodkov težave z učinkovitim odločanjem. Razlog je v tem, da nismo usposobljeni za soočanje z malo verjetnimi dogodki in se namesto tega osredotočamo na bolj verjetna tveganja. Vendar pa je to tisto, kjer se strateško predvidevanje razlikuje od tradicionalnega strateškega načrtovanja ali upravljanja tveganj. Strateško predvidevanje ni igra z verjetnostmi, temveč z možnostmi. Gre za zmožnost predstavljanja različnih alternativnih scenarijev prihodnosti brez presojanja, kateri je najbolj verjeten.

Pri vizualizaciji različnih scenarijev naše želene prihodnosti izhajamo iz trenutnih trendov in signalov. S pripravo nanje lahko skozi naše vsakodnevne aktivnosti sooblikujemo želeno prihodnost. Vendar pa se še vedno lahko zgodijo številni nepredvidljivi dogodki. Zato se moramo naučiti plesati z negotovostjo, medtem ko se osredotočamo na našo zvezdo Severnico – prihodnost, ki jo želimo. To pomeni, da moramo biti prilagodljivi in odzivni ter sprejemati tudi ovinke na poti do prihodnosti, ki jo želimo doseči.

Kakšni so najpogostejši izzivi, s katerimi se podjetja soočajo pri uvajanju strateškega predvidevanja? Kako se premakniti od strahu pred negotovostjo k veselju nad prihodnostjo?

Eden najpogostejših izzivov je naše prepričanje, da je prihodnost preveč kompleksna in negotova, da bi se nanjo pripravili, kar vodi v nedejavnost. Primer. Kaj bi naredili, če bi vam vlada predlagala, da izpeljete misijo v vesolje? Najprej bi definirali svojo ekspedicijo, cilje, vizijo in zmožnosti. Nato bi sestavili pravo ekipo in jo fizično ter mentalno usposobili. Verjetno bi se posvetovali s strokovnjaki, ki bi vam pomagali narediti zemljevid vesolja, da bi lahko odločili, katere poti ubrati in katerih se izogibati. Nikoli ne bi kar tako izstrelili rakete in upali na najboljše.

Prihodnost je prav tako kompleksna in negotova kot vesolje. A kljub temu vsak dan naše zaposlene pošiljamo v to prihodnost nepripravljene. V šoli se učimo o zgodovini, a redko nas učijo, kako se spoprijeti s prihodnostjo. Tako kot nas vesolje fascinira, lahko tudi na prihodnost gledamo z radovednostjo in veseljem, če jo vidimo kot nekaj, kar aktivno oblikujemo z vsako odločitvijo, ki jo sprejmemo danes.

Za premik od strahu k veselju, morajo organizacije definirati svojo vizijo in poslanstvo ter prepoznavati različne scenarije prihodnosti. Usposobiti morajo svoje ekipe za boljše odločanje z identificiranjem alternativnih prihodnjih scenarijev in njihovih možnih izidov. Na ta način lahko spremenimo svoj odnos do prihodnosti iz strahu in negotovosti v navdušenje in proaktivno angažiranost.

Katere nove tehnologije in trendi bodo imeli največji vpliv na podjetja v naslednjih 5-10 letih?

Pogosto napačno razumemo, da so tehnologije same po sebi glavni nosilci prihodnosti. Kot futuristi prihodnost raziskujemo celostno, upoštevajoč socialne, ekonomske, politične, okoljske in tehnološke trende, kot tudi spremembe v vrednotah in percepcijah. Medtem ko je tehnologija katalizator, ki omogoča prihodnost in daje otipljive rezultate, moramo prav tako upoštevati tudi druge dejavnike.

Namesto da se sprašujemo, katere tehnologije bodo oblikovale prihodnost, bi se morali vprašati, kako si predstavljamo delo, življenje, prehranjevanje in potovanja v prihodnosti ter kako lahko tehnologija omogoči prihodnost, ki jo želimo ustvariti. Na primer, namesto da rečemo, da je umetna inteligenca ključna tehnologija, bi morali raziskati, kako jo lahko odgovorno uporabljamo za izboljšanje načina dela, življenja in tega, kako jemo in potujemo.

Vendar pa obstaja več novih tehnologij, ki imajo potencial pomembno vplivati na podjetja v naslednjih 5-10 letih:

Šele ko razmišljamo, kako lahko nove tehnologije izboljšajo naše vsakdanje življenje in jih obenem povežemo z našimi širšimi družbenimi cilji, lahko bolje razumemo njihov potencialni vpliv. Takšen pristop zagotavlja, da tehnologija služi kot orodje za ustvarjanje prihodnosti, ki jo želimo, namesto da bi bila cilj sama po sebi. Nove, provokativne tehnologije nas izzivajo, da premislimo o strukturi naše družbe in etičnem okviru, v katerem delujemo; ne smejo predstavljati naših zaželenih prihodnosti, ampak nas spodbujati, da premislimo, kako bi te tehnologije morale biti uporabljene – ali pa morda sploh ne.

Kako lahko podjetja ostanejo v koraku s trendi in tehnologijami, ki tako hitro spreminjajo njihove industrije?

Podjetja morajo spodbujati radovednost glede danes opaznih trendov in neopaženih dejavnikov, ki bi lahko pomembno vplivali na prihodnost. Medtem ko trenutni trendi lahko kažejo v določene smeri, moramo prav tako zamišljati o drugih, ki bi lahko bodisi preoblikovali našo industrijo bodisi ponudili izjemne priložnosti za rast. Da bi ostala pred konkurenco, se morajo podjetja osredotočiti na prepoznavanje signalov v sedanjosti in obenem subtilnih namigov o nastajajočih trendih ali spremembah, ki morda še niso očitni večini. To pomeni nenehno iskanje ravnotežja med pritiski sedanjosti (obstoječi trendi) in želeno prihodnostjo (vizija, kaj želimo doseči). To ni proces z jasnim začetkom ali koncem, temveč neprekinjena praksa predvidevanja in prilagodljivosti, ki zagotavlja, da organizacije ostajajo agilne in proaktivne v obdobju hitrih sprememb.

Lahko ponazoriva tak način predvidevanja s kakšnimi konkretnimi primeri?

Seveda, kar nekaj jih je, ki so s strateškim predvidevanjem – predvidevanje trendov, vlaganje v inovacije in prilagajanje spreminjajočemu se okolju – uspešno krmarili skozi negotovosti.

Ko govorimo o prihodnosti, se ne moremo izogniti trajnosti. Kateri so ključni elementi uspešne trajnostne transformacije za podjetja?

Ključ do uspešne trajnostne transformacije je v preusmeritvi pozornosti. Mnoga podjetja se držijo svojih tradicionalnih izdelkov in storitev več let, vendar disruptivni modeli pridejo hitro in zunaj meja tradicionalnih industrij. Zagonska podjetja pogosto uvajajo nove poslovne modele, ki postavijo obstoječe poslovne modele na glavo. Namesto ohranjanja starih produktnih linij bi se morala podjetja neposredno soočiti z izzivi, ki prihajajo.

Na primer, cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG) lahko zagotovijo dragocen vpogled v poslovne priložnosti, ki bodo relevantne v prihodnosti. Podjetja bi morala prepoznati svoje temeljne prednosti in kompetence za spopadanje z bodočimi izzivi ter delovati strateško v smeri teh ciljev. Čeprav je smiselno uporabljati obstoječe izdelke in storitve kot “molzno kravo” za ustvarjanje stabilnih prihodkov, je ključno, da teh sredstev ne vlagamo nazaj v obstoječe stanje, temveč v inovacije izdelkov in storitev, ki bodo ključnega pomena v naslednjem desetletju.

Iskanje ravnovesja med takojšnjo dobičkonosnostjo in dolgoročno trajnostjo zahteva prepoznavanje začasnih koristi trenutnih uspehov in vlaganje v razvoj usmerjenih rešitev, ki so skladne s širšimi okoljskimi in družbenimi trendi. Ta pristop ne zagotavlja le preživetja v prihodnje, temveč tudi postavlja podjetje kot pionirja trajnostnih inovacij.

Katere lastnosti naredijo vodjo učinkovitega pri vodenju organizacije skozi transformacije, usmerjene v prihodnost?

Učinkovit vodja, ki vodi organizacijo skozi transformacije z razvojno miselnostjo, mora imeti lastnosti, kot so avtentičnost, empatija, ustvarjalnost in dobre komunikacijske veščine. Takšni vodje razumejo potrebo po združevanju umetne inteligence s človeško inteligenco ter razumejo pomen čustvene inteligence in pripovedovanja zgodb, s pomočjo katerih oblikujejo vizijo.

Če želijo spodbujati inovativnost in dobro pripravo na prihodnost, morajo:

Kako vidite položaj Evropske unije v globalnem kontekstu, zlasti v primerjavi z ZDA in Kitajsko? Sedaj je že ponarodel rek, da ZDA inovirajo, Kitajska posnema, EU pa regulira. Na kaj morajo biti pozorna evropska podjetja?

Z vidika strateškega predvidevanja je Evropska unija (EU) dobro pozicionirana, da bi lahko igrala osrednjo vlogo. Navedeni rek poudarja ključen vidik vpliva EU – njeno regulativno moč. Medtem ko se regulacija pogosto dojema kot ovira, je lahko tudi močno orodje za zagotavljanje etičnih standardov in zaščito pravic potrošnikov. Pionirska vloga EU na področju varstva podatkov z uredbo GDPR in razvoj prvega zakona o umetni inteligenci za etično uporabo sta dober primer tega.

Kljub temu morami biti v EU pozorni na prekomerno birokracijo, ki lahko upočasni inovacije. Zavzemati se moramo za pametno regulacijo, ki ne le ščiti, temveč tudi spodbuja rast in inovacije. EU ima potencial, da postane globalni voditelj s postavljanjem standardov na področju etike umetne inteligence, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Evropska podjetja bi morala izkoristiti te prednosti in se osredotočiti na trajnostne inovacije ter etične prakse, da bi ostala konkurenčna.

Čeprav se EU pogosto dojema kot enotna entiteta, je treba nasloviti tudi notranje izzive, kot so regulativna razdrobljenost in transnacionalne ovire za inovacije. Z večjim spodbujanjem integracije in sodelovanja lahko EU v celoti izkoristi svoje raznolike prednosti in igra vodilno vlogo pri oblikovanju prihodnjega globalnega okvira.

Da bi ostala v prednosti, bi morala evropska podjetja dati prednost čezmejnemu sodelovanju z vzpostavljanjem inovacijskih centrov in s skupnimi raziskovalnimi pobudami po vsej EU ter izkoristiti različne prednosti vsake države članice. Povečanje naložb v raziskave in razvoj, zlasti na področju naprednih tehnologij in trajnostnih procesov, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Poleg tega bo izboljšanje mobilnosti delovne sile znotraj EU pomagalo premagati ovire in podjetjem omogočilo dostop do širšega nabora talentov in strokovnega znanja.

Kakšen nasvet bi dali slovenskim poslovnim voditeljem, da bodo v svoje strateško načrtovanje čim bolje vključila strateško predvidevanje?

Ste se že kdaj vprašali, kaj bi lahko naredilo vaše podjetje nepomembno ali katere grožnje bi vas lahko pripeljale do bankrota, na primer konkurenca ali geopolitični vplivi, kot so pandemije ali vojne? In če bi imeli na voljo vse potrebne vire, znanje in modrost, kakšen bi bil glavni namen vašega podjetja? Kateri globalni ali regionalni problem bi rešili, da bi izboljšali življenje posameznikov, dobrobit družbe ali okoljske dejavnike?

Najti morate svoj poslanstvo in zgodbo, ki bosta vodila vašo organizacijo in vaše zaposlene v prihodnost. Zakaj bi ljudje želeli delati za vas? V trenutni bitki za talente morajo organizacije ponuditi več kot le finančne ugodnosti, da bi pritegnile in zadržale talente. Ljudje želijo vedeti, zakaj bi delali za vas, in kako lahko prispevajo k višjemu cilju.

Da bi ostali uspešni, morate prepoznati in se spoprijeti z izzivi prihodnosti ter ostati relevantni, tako da gledate v prihodnost in ne le tekmujete v sedanjosti. Začnite z vizualizacijo možnih prihodnjih scenarijev, ki bi lahko vplivali na vašo panogo, in razmislite, kako se lahko proaktivno prilagodite tem spremembam. Zavežite se k nenehnemu učenju in spodbujajte svojo ekipo k kreativnemu razmišljanju o prihodnosti. Spodbujajte kulturo inovacij in agilnosti, da bo vaša organizacija vedno pripravljena izkoristiti nove priložnosti, ko se pojavijo. Na koncu gre za to, da uskladite svojo poslovno strategijo z vizijo, ki je usmerjena v prihodnost in obravnava izzive ter priložnosti prihodnosti. To vam ne bo le pomagalo ostati konkurenčni, temveč bo tudi navdihnilo vašo ekipo, da je njeno delo smiselno in ima vpliv na prihodnost.

Slovensko gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih – kako naj ta načrtujejo svojo prihodnost, da bodo konkurenčna v svetu z večjimi, bolj uveljavljenimi podjetji?

To ni toliko odvisno od velikosti podjetja. Prav majhna podjetja so pogosto postavila celotne trge na glavo. Velika podjetja so sicer včasih boljša pri komunikaciji svoje vizije in prihodnosti, kar povečuje verjetnost, da jim bodo ljudje želeli slediti. Zato morajo majhna podjetja natančno spremljati trg in se odločiti, kaj želijo doseči, in se pri tem izogibati odločitvam, ki zgolj krepijo vizije sedanjih večjih igralcev.

»Najti morate svoje poslanstvo in zgodbo, ki bosta vodila vašo organizacijo in vaše zaposlene v prihodnost. Zakaj bi ljudje želeli delati za vas? V trenutni bitki za talente morajo organizacije ponuditi več kot le finančne ugodnosti, da pritegnejo in zadržijo talente. Ljudje želijo vedeti, zakaj bi delali za vas in kako lahko prispevajo k višjemu cilju.«

Razmišljanje o prihodnosti pomeni usklajevanje signalov sedanjosti s privlačnostjo prihodnosti. MSP morajo določiti svojo zvezdo Severnico – jasno idejo o tem, kam želijo iti – in razmisliti tudi o alternativah, ki se jim želijo izogniti.

Kako vidite razvoj vloge podjetij pri prispevanju k trajnostni prihodnosti?

Ljudje pogosto pozabimo, da vsi živimo na enem planetu in da so meje dobesedno ustvarjene s strani človeka. Za preživetje na tem planetu moramo začeti sprejemati odločitve, ki upoštevajo globalni vpliv in prevzemajo odgovornost za ravnanja, ki povzročajo škodo. Navdušuje me koncept “preglednega učinka“, ki ga doživijo astronavti, ko vidijo Zemljo iz vesolja in se zavejo, kako ranljiv, lep in poseben je naš planet, kar jih navdihne, da naredijo vse, kar lahko, za njegovo zaščito.

Čeprav globalizacijo uporabljamo za ekonomski dobiček, še vedno prevzemamo premalo odgovornosti za globalne težave, ki jih povzročajo naša dejanja. Jasno je, da bo Zemlja preživela brez ljudi, vendar ljudje ne moremo preživeti brez Zemlje. Ali bi res moralo biti naš cilj najti drug planet, namesto da rešimo svoj dom tukaj?

Podjetja morajo prepoznati, da se njihova vloga spreminja. Ne gre več samo za ekonomsko rast, temveč za prispevanje k trajnosti in zaščiti našega planeta. Podjetja bi morala biti ocenjena bolj po njihovem prispevku k trajnosti in varstvu okolja kot zgolj po ekonomski rasti. Če ekonomska rast vodi v uničenje planeta, menim, da je to napačen merilnik, ki mu dajemo prednost.

Če povzameva nekaj razmišljanj o prihodnosti, katera so ključna načela, ki lahko prispevajo k boljšim odločitvam tukaj in zdaj?

Kot sva dejali, je za razmišljanje o prihodnosti ključno strateško predvidevanje, tako da priporočam naslednjih nekaj načel, ki lahko prispevajo k boljšim odločitvam:

  1. Več možnih scenarijev prihodnosti: Prepoznavanje več možnih scenarijev prihodnosti in tudi različnih izidov. Prihodnost ne obstaja kot ena sama; prihodnosti obstajajo v več različicah.
  2. Prostor vs. čas: Prihodnost moramo gledati kot prostor možnosti, ki jih lahko ustvarimo, namesto kot linearno časovnico.
  3. Nelinearnost: Prihodnost je vedno povezana s sedanjostjo in preteklostjo. Moramo razumeti kompleksne, včasih spiralne poti različnih scenarijev prihodnosti.
  4. Prihodnost vpliva na sedanjost: Naše trenutne odločitve temeljijo na različnih scenarijih prihodnosti. Zato se moramo bolj osredotočiti na vizije zaželene prihodnosti.
  5. Majhni pretresi imajo lahko velik vpliv: Majhne spremembe lahko privedejo do pomembnih preobratov v industriji, zato lahko tudi majhna podjetja vplivajo na prihodnost.
  6. Sodelovalno predvidevanje: Vsi imamo različne poglede na prihodnost, ki temeljijo na naših preteklih izkušnjah. Zato moramo spodbujati kolektivno inteligenco in sodelovanje med deležniki za raziskovanje bolj raznolikih prihodnosti.
  7. Etično razmišljanje: Naše prihodnje strategije moramo uskladiti z družbenimi vrednotami in etičnimi načeli ter prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
  8. Tehnološka integracija: Tehnologija pomembno vpliva na prihodnost, vendar mora biti vedno integrirana v scenarije družbenih sprememb.
  9. Družbene spremembe: Upoštevanje dolgoročnih družbenih sprememb je ključno za uresničitev zaželene prihodnosti, saj imajo potencial za spodbujanje družbenega razvoja in pomembno vplivajo na prihodnje načrtovanje.
  10. Varstvo okolja: Razmišljanje o prihodnosti naj vključuje trajnost in okoljske vidike. Razmišljajmo o svetu, ki ga zapuščamo prihodnjim generacijam.

Katere ključne lekcije ste se naučili iz sodelovanja s podjetji pri njihovem predvidevanju in trajnostnih prizadevanjih?

Pomembna lekcija je, da je razmišljanje o prihodnosti za mnoge ljudi izziv. V šoli se učimo o zgodovini in kako se lahko iz nje učimo, vendar se ne učimo, kako se soočati s prihodnostjo ali kako sprejemati dobre odločitve v sedanjosti z analiziranjem dolgoročnih učinkov naših dejanj. Kadar pa ljudje sprejmejo miselnost, usmerjeno v prihodnost, postanejo navdihnjeni in motivirani. Ko vidimo prihodnost kot nekaj, kar ustvarjamo in oblikujemo vsak dan, in ne kot nekaj, kar se nam zgodi, se pojavi občutek moči in namena.

Naučiti se moramo ustvariti bolj pozitivno sliko alternativnih prihodnosti, ki jih želimo, namesto da se osredotočamo le na to, kar nas boli. Druga pomembna lekcija je, da večina organizacij vidi tehnologijo kot glavni gonilnik in motilca prihodnjih inovacij. Vendar pa lahko tehnologijo uporabimo za dobro ali za pozitivne spremembe le, če se družba nanjo prilagodi. Tehnologija bi nam morala omogočiti, da stvari poenostavimo, vendar ne sme biti edini gonilnik. Samo zato, ker je nekaj tehnološko mogoče, še ne pomeni, da je nujno koristno. Moramo prevzeti odgovornost za to, koliko tehnologije želimo vključiti v svoja življenja.

Veliko znanstvenofantastičnih filmov prikazuje distopični svet, ki ga prevladuje tehnologija, kar po mojem mnenju ni zaželena prihodnost. Predstavljam si svet, ki je osredotočen na človeško interakcijo, empatijo in trajnost za naš planet in vsa živa bitja. Če lahko tehnologijo uporabimo za dosego teh ciljev, je to odlično. Vendar pa, če ljudje, živali in planet trpijo zaradi pretirane uporabe tehnologije, smo na napačni poti.

Preberite tudi