Spreminjam sebe – spreminjam družbo

Jana Repanšek

Po enem letu dela od začetka Podviga: Mi danes, mi jutri, mi vsi skupaj smo v pogovoru na Managerskem kongresu 2024 predstavili lastne premike in prizadevanja za boljši jutri. 

Več kot 100 članov ZM se nas je lani septembra pridružilo gibanju Podvig s ciljem, da prispevamo k pozitivnim spremembam. Ali bolj natančno, k dvigu mednarodne konkurenčnosti Slovenije in EU. Zavihali smo rokave in v delovnih skupinah pod drobnogled vzeli … sebe. Vprašali smo se, kaj spremeniti pri sebi oz. kako osebnostno napredovati  – postati bolj ambiciozni, odgovorni, samozavestni  in sodelujoči –, da bi lahko prispevali k Sloveniji, ki bo živela enake vrednote.

Ambicioznost: viharni navdih

Luka Podlogar, predsednik uprave, NLB Skladi, se je v zadnjem letu osredotočal na ambicioznost. Pravi, da je ambicioznost notranja sila, ki nas žene k postavljanju in doseganju ciljev. Ta sila je ključna za razvoj in napredek. Ambicioznost je primerjal z ‘virusom’, ki se širi skozi pozitivne zgodbe uspeha podjetij in športnikov na druge dele družbe, ki sledijo tem zgledom. Povedal je, da več ambicioznih posameznikov in podjetij pomeni boljše uspehe gospodarskih subjektov in posledično višjo rast.

Razmišljal je tudi o ambicioznosti na ravni politike, ki pomeni ustvarjanje boljših pogojev za rast in razvoj podjetij ter s tem višjo konkurenčnost Slovenije. Ambicioznost pa ni edina sestavina pozitivnih sprememb. Je zgolj majhen, a še kako pomemben delček v mozaiku potrebnih sestavin za dolgoročno uspešnost in konkurenčnost. Vsem kolegom v ZM je zaželel, naj bodo viharni navdih sodelavcem.

Odgovornost za etiko in vodenje z zgledom

Tina Fröhlich, kadrovska strokovnjakinja, trenerka vodstvenih in komunikacijskih veščin, ki sodeluje pri prenovi kodeksa etike ZM, je povedala, da moramo vsi člani ZM upoštevati etično-moralna načela kodeksa, delovati skladno z njimi ter tovrstne vrednote, prakse in ravnanja oblikovati tudi znotraj svojih organizacij. 

Tudi velike preobrazbe se vedno začnejo z majhnimi, postopnimi dejanji. Vendar pogosto ne vemo, kako narediti te prve korake. Morda celo verjamemo, da bi jih morali narediti drugi. Drugi bi se morali spremeniti!

S tem ustvarjamo zgled odgovornega vodenja, postavljamo višje standarde v poslovnem svetu in smo zgled za druge organizacije; predvsem pa dvigujemo zavedanje o pomenu etičnega ravnanja, kar vodi tudi v spreminjanje poslovne kulture.

Na drugi strani je naloga ZM poskrbeti, da vsi člani enako razumemo načela, nas spodbujati k etičnemu ravnanju ter krepiti tovrstno zavedanje in ravnanje tudi navzven ter se oglašati na dogajanje v družbi s podporo dobrim praksam in ustrezno odreagirati, kadar se v družbi in poslovnem okolju dogajajo stvari, ki so v nasprotju s Kodeksom etike. Če gre pri kršenju Kodeksa etike za dejanja člana ali članov, pa mora ZM uvesti tudi ustrezen postopek za sankcije.

Fröhlich opaža, da se podjetja soočajo z vrsto izzivi pri uvajanju etičnih sprememb. V prvi vrsti mora biti zgled vodstvo, nato pa se taka praksa vpelje v vse pore delovanja podjetja.

Samozavest z izobraževanjem prihodnosti

Dr. Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete, je delila svojo vizijo izobraževanja. To bo v prihodnosti ključno orodje za razvoj posameznika in družbe. Izobraževanje, pravi, je katalizator družbenih sprememb, saj se te vedno pričenjajo pri posamezniku.

S hitro razvijajočo se tehnologijo, umetno inteligenco in globalno povezanostjo bo izobraževanje preseglo klasične učilnice ter postalo bolj prilagojeno posameznikovim potrebam in talentom. To bo omogočilo večjo kreativnost, kritično mišljenje in prilagodljivost, kar je bistvenega pomena za soočanje z izzivi prihodnosti.

Na individualni ravni bo takšno izobraževanje krepilo samozavest, empatijo in zavedanje o lastnem potencialu. Študenti bodo pridobili veščine, ki ne temeljijo zgolj na akademskem znanju, ampak na sposobnosti samoorganiziranja, samoodgovornega učenja, inoviranja, sodelovanja in etičnega razmišljanja. Dostopnost izobraževanja bo večja, digitalne platforme pa bodo omogočile, da bo vsak posameznik, ne glede na kraj bivanja ali družbeni status, imel enake priložnosti za rast in razvoj. To bo vodilo v bolj pravično, vključujočo in trajnostno družbo, kjer bo poudarek na odgovornosti do soljudi in planeta.

Le skupaj in s sodelovanjem bomo lahko razvijali in spreminjali družbo. Družba sem namreč jaz, si ti … smo mi vsi. Skupaj in v sodelovanju zmoremo. To pomeni, da se vidimo, se poslušamo in se tudi slišimo.

Izobraževanje prihodnosti z drugačnimi metodami učenja in poučevanja ne bo le prenos znanja, temveč katalizator za oblikovanje bolj osveščenih posameznikov in družbe, ki bo pripravljena ustvariti boljši jutri.

Vitalno sodelovanje zasebnega in javnega sektorja

Borut Čeh, soustanovitelj in izvršni direktor, Labena, je izpostavil pomen sodelovanja pri doseganju družbenih ciljev in predstavil svoje delo ter izzive v novonastalem biotehnološkem pospeševalniku Slovenia Biotech Hills. Pravi, da je biotehnologija skupaj z umetno inteligenco eden najpomembnejših trgov z visoko dodano vrednostjo in rastjo.

Poudaril je pomembnost povezovanja in sodelovanja biotehnoloških podjetij v Sloveniji ter tudi njihovega sodelovanja z Vlado RS (državo) in javnim sektorjem. Kot primer je navedel primer zaposlovanja strokovnjakov s področja biotehnologije in farmacije. Zaradi povečanja investicij bodo potrebe po tem kadru v prihodnjih letih velike. Slovenija bo morala privabiti visokokvalificirani kader iz tujine, kar pomeni, da bo morala kot država biti konkurenčna na globalnem trgu talentov. Država in javni sektor imata pomembno vlogo pri oblikovanju podpornega okolja za razvoj podjetij.

Kaj lahko naredim, kako lahko podprem?

Spremembe se lahko začnejo pri vsakem izmed nas z našim prvim korakom. Tudi velike preobrazbe se vedno začnejo z majhnimi, postopnimi dejanji. Vendar pogosto ne vemo, kako narediti te prve korake. Morda celo verjamemo, da bi jih morali narediti drugi. Drugi bi se morali spremeniti! A resnična sprememba in resnični razvoj se lahko zgodi le, če se pogumno soočimo z adrenalinom ter se osebno in načrtno zavežemo dejanjem in razvoju.

Luka, Tina, Jasna in Borut razumejo, da je ključ do sprememb v družbi v nas samih. Vsak posebej se namreč moramo ozreti k sebi in se vprašati, kaj lahko s svojim znanjem in ravnanjem prispevam kot posameznik? Kaj moram storiti za svoj razvoj in razvoj podjetja oz. institucije, ki jo vodim? Kaj lahko naredim za svojo državo in za svoj kontinent?

Hkrati moramo pokazati drugim, ki so voljni narediti isto, da jih bomo podprli z vsem srcem in energijo. Da jim bomo krili hrbet, ko se bodo izpostavili in bili deležni tudi kritik. Za to pa je nujno, da se medsebojno bolje spoznamo, gradimo zaupanje ter sodelujemo.

Skupaj do spodbudnega okolja za talente

Le skupaj in s sodelovanjem bomo lahko razvijali in spreminjali družbo. Družba sem namreč jaz, si ti … smo mi vsi. Skupaj in v sodelovanju zmoremo. To pomeni, da se vidimo, se poslušamo in se tudi slišimo. In to ne le znotraj svojega kroga enakomislečih ljudi in znotraj svojega sektorja! Potrebujemo tudi odprt dialog med zasebnim in javnim sektorjem, kjer ne bo očitkov, temveč iskanje načina, kako skupaj narediti bolje.

Potrebujemo učinkovit javni sektor in njegove kakovostne storitve. V javnem sektorju so ljudje, ki imajo znanje in delajo za to. Pritegniti jih moramo in podpreti pri uveljavljanju boljših organizacijskih in regulatornih rešitev. Ne gre le za kaj, gre tudi za to, kako jih uveljaviti.  

Delovna skupina, ki jo vodim znotraj Podviga, se ukvarja s sodelovanjem in izmenjavo dobih praks med zasebnim in javnim sektorjem. V središče postavljamo talente. Primanjkuje nam jih tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Tako v zahtevnih časih turbulenc in privajanja na novo normalnost kriz ob navalu adrenalina ne bomo šli v beg, temveč bomo skupaj šli v boj za preboj.

Jana Repanšek, MSc, je direktorica mednarodne organizacije CEF (Center of Excellence in Finance).

Preberite tudi