Slovensko gospodarstvo na prelomu

Alenka Vidic Praprotnik, Nejc Novak

Slovenija je na prelomnici. Že nekaj časa se srečuje z izzivi, ki ovirajo konkurenčnost in zmanjšujejo dodano vrednost. Ti problemi niso več le notranja vprašanja, so del širše globalne dinamike, ki zahteva hitro in temeljito prilagoditev. Če želimo obdržati svoje mesto na globalnem gospodarskem zemljevidu, moramo razumeti, da brez takojšnjega ukrepanja našo ekonomijo čaka stagnacija, če ne celo nazadovanje.

Slovenija v globalnem kontekstu v zadnjih letih pri ključnih kazalnikih gospodarske konkurenčnosti dokazano zaostaja za mnogimi državami EU. Res pa je, da ima izzive na področju konkurenčnosti v globalnem merilu celotna EU. Evropa je leta 1993 ustvarjala 35 % svetovnega BDP, danes pa 15 %. To so dejstva, ki zahtevajo resno ukrepanje, a kot lahko vidimo, se ne dogaja kaj pretresljivega. Kar je glede na to, da evropski sistem demokracije in sistem socialnih pravic slonita na naši gospodarski konkurenčnosti, učinkovitosti in dodani vrednosti, strašljivo.

Spremembe v Sloveniji morajo biti usmerjene v ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ki bo privabljalo talente in investicije ter spodbujalo rast in razvoj podjetij.

Naša zelena oaza se nikakor ne premakne, prej lahko govorimo o poslabševanju situacije v poslovnem okolju Slovenije, zlasti glede birokratskih ovir, počasne digitalizacije in rigidne zakonodaje, ki zavira podjetniške pobude in inovacije. Čeprav si nobene evropske države ne moremo postaviti kot vzor, so nekatere v zadnjem desetletju sprejele ambiciozne reforme, usmerjene v podporo zagonskim podjetjem, privabljanje tujih strokovnjakov in spodbujanje inovacij. Irska in Estonija sta npr. postali vozlišči za tehnološka podjetja, zahvaljujoč nižjim davčnim obremenitvam, vitkejšim zakonodajnim oblikam in sistemom, ki spodbujajo prihod strokovnjakov. Tudi  Avstrija je uvedla novo obliko gospodarske družbe, ki bolje odgovarja na potrebe današnjega časa, Hrvaška je ponudila enostavni d. o. o. V tem času je Slovenija ohranjala bolj tradicionalen pristop, kar nas pušča v nevarnosti, da bomo zaostajali v času, ko Evropa vsaj poskuša pospeševati.

Kaj nas čaka brez ukrepov?
Če Slovenija ne sprejme nujnih reform, tvegamo, da se bomo še naprej oddaljevali od vodilnih držav v EU in ne bomo več konkurenčni niti v primerjavi z državami, ki smo se jim še pred leti ‘posmehovali’. Brez ustreznih sprememb se bodo podjetja še naprej soočala z nepotrebnimi ovirami, kot so visoki davki na delo, kompleksne pravne oblike in administrativna zapletenost pri vstopu na trg. Prav tako bomo še izgubljali visoko kvalificirane kadre, ki iščejo bolj stimulativno okolje v tujini. Ali preprosteje: spiralno bomo potovali v zmanjševanje konkurenčnosti ter nadaljevali z marginalizacijo Slovenije na globalnem (celo evropskem) trgu.

Potrebna je takojšnja akcija

Predvsem pa nekonkurenčnost držav članic EU predstavlja priložnost. Priložnost, da z reformami postanemo najbolj privlačno poslovno okolje. Vse to nas postavlja pred dejstvo, da moramo sprejeti korenite reforme in slediti najboljšim praksam tistih držav, ki so že uspele preoblikovati svoja gospodarstva. A nam manjkata ambicioznost in odločnost, pa tudi nekaj znanja in razumevanja. Slovenija mora sprejeti sistemske spremembe za povečanje konkurenčnosti in dvig dodane vrednosti. To vključuje prilagoditev davčne politike, uvedbo fleksibilnejših pravnih oblik za podjetja, poenostavitev poslovnih procesov in spodbujanje investicij v inovacije. S temi ukrepi bomo zagotovili trajnostni razvoj in izboljšali položaj Slovenije v globalnem gospodarstvu.

Program zagovorništva Sekcije mladih
Program zagovorništva Sekcije mladih managerjev temelji na več ključnih področjih, na katerih so potrebne izboljšave, da bi lahko slovenska podjetja bolj učinkovito tekmovala na globalnem trgu. Ta področja vključujejo prilagoditev obdavčitve delniških opcij, uvedbo vitkih (nejavnih) delniških družb, odpravo obveznosti fiskalizacije računov za spletno poslovanje, uvedbo davčnih olajšav za vlaganje v zagonska podjetja, spodbujanje prihoda visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov in spodbujanje novih načinov dela. Vsaka od teh sprememb ima potencial, da bistveno izboljša poslovno okolje v Sloveniji, privabi investicije in talente ter poveča produktivnost in inovativnost podjetij.

Točke zagovorništva:

Prilagoditev obdavčitve delniških opcij

En izmed glavnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenska podjetja, zlasti tehnološka in zagonska podjetja, je neprilagojena obdavčitev delniških opcij. Trenutna zakonodaja nalaga visoke davčne obveznosti ob prenosu delnic na zaposlene, čeprav ti iz teh deležev še niso realizirali nobenih dobičkov. Takšna ureditev je demotivacijska in finančno obremenjujoča za podjetja in za zaposlene. Predlog, ki je trenutno v zakonodajnem procesu, je žal zaznamovan s toliko omejitvami in pogoji, da ga bo v praksi praktično nemogoče uporabljati. Med drugim bo davčno ugodnost ponujal le slovenskim gospodarskim družbam, s tem pa bo v bistveno slabši položaj postavil vse, ki delajo za tuja tehnološka podjetja.

Uvedba vitkih (nejavnih) delniških družb

Trenutne pravne oblike, kot sta družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) in delniška družba (d. d.), niso primerne za zagonska podjetja, ki potrebujejo fleksibilnost in hitro prilagodljivost pri financiranju in korporativnih spremembah. Uvedba vitkih delniških družb bi omogočila hitrejši razvoj in rast zagonskih podjetij z zmanjšanjem administrativnih ovir in stroškov. Takšna pravna oblika bi bila posebej prilagojena potrebam podjetij, ki niso javna, a se pogosto soočajo s spremembami v kapitalski strukturi.

Odprava obveznosti fiskalizacije računov za spletno poslovanje

Obveznost fiskalizacije računov za spletne storitve v Sloveniji ustvarja nepotrebne ovire za podjetja, ki se ukvarjajo s spletnim poslovanjem. Ta zahteva povečuje kompleksnost in stroške poslovanja, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskih spletnih podjetij v primerjavi z mednarodnimi. Odprava te obveznosti bi poenostavila poslovanje in omogočila slovenskim podjetjem, da se osredotočijo na rast in inovacije.

Samo s skupnimi prizadevanji lahko uresničimo vizijo Slovenije kot napredne, inovativne in konkurenčne države, ki bo ponos svojih državljanov in spoštovan član globalne poslovne skupnosti.

Uvedba davčnih olajšav za vlaganje v zagonska podjetja

Davčne olajšave za vlaganje v zagonska podjetja so ključnega pomena za privabljanje investicij in podporo inovacijam. Države, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, že imajo učinkovite davčne sheme, ki spodbujajo vlaganje v zagonska podjetja. Slovenija mora sprejeti podobne ukrepe, da bi povečala konkurenčnost in omogočila hitrejši razvoj inovativnih podjetij.

Spodbujanje prihoda visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov

Slovensko gospodarstvo potrebuje visoko kvalificirane kadre za razvoj ključnih industrij in digitalizacijo. Trenutna zakonodaja otežuje prihod tujih strokovnjakov, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. Poenostavitev postopkov in uvedba ugodnejših pogojev za prihod visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov bi omogočila podjetjem dostop do potrebnega znanja in spretnosti.

Spodbujanje novih načinov dela

Tradicionalni delovni modeli niso več ustrezni za sodobne potrebe po ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. Fleksibilni delovni modeli, kot so 4-dnevni delovni teden, delo na daljavo in hibridni modeli dela, bi izboljšali zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Uvedba plačane odsotnosti za psihološki odklop (sabatikal) bi zmanjšala izgorelost in povečala inovativnost. Sekcija mladih managerjev s svojim programom zagovorništva prepoznava nujnost teh sprememb in aktivno deluje za njihovo uresničitev. Naša odgovornost je, da vodimo s primerom in se aktivno vključujemo v oblikovanje politike ter zakonodaje, ki bo podpirala te spremembe. Z enotnim delovanjem in vztrajnostjo lahko dosežemo, da bo Slovenija presegla svoje sedanje omejitve in postala vzor drugim državam v regiji.

Alenka Vidic Praprotnik, o28, in Nejc Novak, Nlaws, sta člana upravnega odbora Sekcije mladih managerjev.

Preberite tudi