Potrebujemo 3D razvojno strategijo

Petra Juvančič

Septembra je v Ljubljani potekala prva Razvojna konferenca Državnega sveta RS z naslovom Decentralizacija in učinkovit javni servis: razvojna vizija za naslednje desetletje. Namen dogodka je bila razprava z uglednimi strokovnjaki, znanstveniki in gospodarstveniki o tem, kje je Slovenija danes in katere so njene razvojne priložnosti.

Poseben poudarek je bil na prihodnjih ukrepih s področij skladnega regionalnega razvoja in gospodarstva, ki sta po mnenju organizatorjev ključna za nadaljnji razvoj države, ter strukturnih reformah, ki zahtevajo prednostno obravnavo s ciljem krepitve odpornosti slovenske družbe na globalne izzive.

V poslovnem panelu dogodka je sodelovalo tudi Združenje Manager, osredotočen pa je bil na razvojno vizijo in prioritete nadaljnjega razvoja. Govorci so analizirali poslovno okolje, pretresli sodelovanje gospodarstva, izobraževalnih institucij in skupnosti, spregovorili so tudi o vplivu demografskih sprememb, trgu dela in pasteh zelenega prehoda. Rdečo nit razvojnih prioritet Slovenije po mojem mnenju lahko povzamemo z nujno strategijo 3D: debirokratizacija, (razvojna) davčna reforma, demografska politika. Temelj za razpravo morajo biti verodostojni podatki in raziskave, ki žal kažejo, da Slovenija zaostaja v rasti produktivnosti in pada na lestvici konkurenčnosti, kar je velik izziv za zagotavljanje blaginje.

Trenutne razmere dušijo našo konkurenčnost
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je poudaril, da je ekonomska varnost, poleg teritorialne varnosti, prehranske in energetske samooskrbe, eden od temeljev suverenosti države ter da je močno gospodarstvo jamstvo za delovanje družbenih sistemov in podsistemov, za dostojne pokojnine, javno šolstvo in zdravstvo. Poudaril je, da trenutne razmere v gospodarstvu dušijo konkurenčnost ter da mednarodni ekonomski kazalniki kažejo, da se poslovno okolje v Sloveniji poslabšuje. Med razlogi za tako stanje je med drugim navedel nestabilen in nepredvidljiv davčni sistem, visoko davčno obremenitev dela, tog trg dela, manko kadrov, regulativne ovire, neučinkovito črpanje evropskih sredstev ter korupcijo in pomanjkanje transparentnosti v javnih institucijah ter vladnih procesih. Med predlogi izboljšav je izpostavil nujnost izpeljave strukturnih reform, izgradnjo JEK 2, decentralizacijo, krepitev kadrov in zmanjšanje stroškov dela ter revizijo obstoječe zakonodaje. 

Dolgotrajni postopki, pomanjkljiva infrastruktura, pomanjkanje kadra
Nekdanji predsednik uprave Leka Robert Ljoljo je spregovoril o pomenu sodelovanja gospodarstva, izobraževalnih institucij in skupnosti. Med izzivi, s katerimi se soočata tako Lek/Sandoz kot gospodarstvo nasploh, je naštel dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj, pomanjkljivo javno (logistično) infrastrukturo ter pomanjkanje izurjenih strokovnjakov in drugih kadrov.

Kateri so glavni predlogi za boljše poslovno okolje v Sloveniji? Nujnost izpeljave strukturnih reform, izgradnja JEK 2, decentralizacija, krepitev kadrov in zmanjšanje stroškov dela ter revizija obstoječe zakonodaje. 

Med nujnimi ukrepi na področju farmacevtske panoge je izpostavil podporno zakonodajno okolje in regulativni okvir za privabljanje talentov, spodbujanje inovacij in razvoja biotehnologije v Sloveniji, sprejem ustreznih prostorskih načrtov, posodobitev izobraževalnega sistema ter podporo prenosu inovacij v (biotehnološka) zagonska in rastoča podjetja s pomočjo inkubatorjev, pospeševalnikov in mentorskih programov.

Je zeleni prehod rešitev za vse?
Prof. dr. Vito Bobek z Univerze za uporabne znanosti FH Joanneum v Gradcu ter Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je spregovoril o zelenem prehodu kot ključni paradigmi EU. Poudaril je, da zeleni prehod, kot ga trenutno promovira EU, morda ni najboljša rešitev za vse države članice, še posebej ne za manjše in manj razvite države, kot je Slovenija, hkrati pa EU kot celota vse bolj zaostaja za drugimi razvitimi državami. Opozoril je, da bi za Slovenijo, kot majhno in relativno industrijsko odvisno državo, takšen prehod prinesel vrsto izzivov, vključno z izgubo konkurenčnosti, povišanimi stroški energije in negativnimi učinki na zaposlovanje. »Namesto enostranskega in pogosto ideološko motiviranega pristopa je nujno potreben kritičen in uravnotežen premislek, ki bo vključeval realne gospodarske, socialne in tehnološke okoliščine ter potrebe vseh državljanov,« poudarja.

Demografija – ključen dejavnik dolgoročne produktivnosti
Prof. dr. Jan Grobovšek z Univerze Edinburg je izpostavil, da je BDP na prebivalca v Sloveniji precej nižji od povprečja držav članic EU ter sosednje Avstrije, pri čemer pa je ključen dejavnik dolgoročne produktivnosti demografija. Slovenija ima relativno malo prebivalcev, kar vpliva na konkurenco in ekonomijo obsega, hkrati pa malo število prebivalstva draži fiksni strošek javne uprave na posameznika. Projekcije kažejo tudi, da se bo število prebivalcev v Sloveniji še znižalo. Slovenija ima tudi nizko stopnjo urbanizacije tako glede na število prebivalcev kot tudi glede na stopnjo razvitosti, kar prav tako vpliva na produktivnost in rast poslovnih dejavnosti. Za trenutno stanje je kriva tudi visoka cena nepremičnin v mestnih središčih in dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj.

Pridobivanje digitalnih kompetenc
Prof. dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je med ključnimi izzivi trga dela izpostavila demografski prehod, nove tehnologije, ki zahtevajo usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, poveličevanje usklajevanja dela in prostega časa, neenakost v dohodku in premoženju, nizko rast produktivnosti, prepočasno odzivnost izobraževalnega sistema, neizkoriščen potencial socialnega partnerstva ter dejstvo, da globalni trg dela ne deluje.

Zeleni prehod, kot ga trenutno promovira EU, morda ni najboljša rešitev za vse države članice, še posebej ne za manjše in manj razvite države, kot je Slovenija. Obenem pa EU kot celota na tem področju vse bolj zaostaja za drugimi razvitimi državami.

Poseben izziv predstavlja tudi vpliv rabe generativne umetne inteligence, ki lahko ob pravilnem pristopu prinese številne prednosti. Po projekciji Svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2022 naj bi do leta 2027 več kot 60 % delavcev potrebovalo prekvalifikacijo. Z vidika potreb trga dela je treba zato spodbujati vseživljenjsko učenje, predvsem za pridobitev digitalnih kompetenc, ki bodo ključne za delovanje v prihodnji družbi.

Usmerjati energijo v skupne cilje
Dr. Jure Knez iz DEWEsofta paje poudaril, da bi se morali vprašati, katere vrednote bi morale biti osrednje pri oblikovanju našega razvojnega načrta in vizije za prihodnost Slovenije. Izpostavil je, da so v podjetju najpomembnejši dobri produkti in storitve, ekipa, razvoj in prodajna mreža, med vrednotami pa je na prvem mestu kultura sodelovanja. Za uspešnost družbe je po njegovem mnenju treba energijo usmerjati v skupne cilje, pri čemer nas najbolj ovirajo notranja trenja. Če so osebne temeljne vrednote, na katerih lahko gradimo, spoštovanje in zaupanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost in zmernost, potem mora država poskrbeti predvsem za osebno svobodo, samostojnost, učinkovitost, vzgojo in izobraževanje, pregledno trošenje javnih financ in vključenost prebivalstva v procese odločanja.

Petra Juvančič je izvršna direktorica Združenja Manager.

Preberite tudi