Smo pripravljeni na tekmo za talente?
V današnjem tehnološkem svetu, kjer so inovacije ključne za uspeh, so vrhunski talenti bistveni za konkurenčnost držav in podjetij. Slovenija se na tem področju sooča z izzivom: ali lahko tekmujemo z globalnimi tehnološkimi središči, kot je Silicijeva dolina, in ustvarimo delovna mesta, ki ne ponujajo le stabilnosti, temveč tudi priložnosti za rast in razvoj talenta, ne da bi pri tem ogrozili tudi našo nesporno prednost – kakovostno življenje?
Uvidi dveh raziskav ob dejstvih, ki jih razkriva aktualna IMD lestvica konkurenčnosti za Slovenijo, usmerjajo pozornost na kompetence vodenja in sposobnost ustvarjanja okolja, v katerem imajo talenti možnost za svoj razvoj.
Pri repu ali pa nas na lestvicah sploh ni
Konkurenčnost postaja ključna prednostna naloga evropske strategije, osredotočene na učinkovito doseganje cilja 3-% deleža BDP vlaganj v raziskave, inovacije in tehnološki napredek. Temu sledi tudi Slovenija, ki s Strategije pametne specializacije (S5) v jedro dviga konkurenčnosti postavlja inovacije: agilnost pri ustvarjanju nove generacije izdelkov, ki se dokažejo na ciljnih trgih in ambiciozno posegajo v svetovni vrh.
A eden ključnih (in delno še prezrtih) dejavnikov, ki jih je potrebno upravljati za uresničitev inovacijskega oz. tržnega potenciala, je človeški kapital: talenti in spodbudno okolje za njihov razvoj – tako v gospodarskem kot v javnem sektorju.
Zaposleni v ZDA pogosto sledijo miselnosti ‘Sem programer, nimam zasebnega življenja’, kar pomeni močno osredotočenost na delo in manj časa za zasebnost. Nasprotno slovenski zaposleni izražajo višjo raven zadovoljstva z zasebnim življenjem.
Slovenija vsekakor ima potencial, da postane privlačna destinacija – magnet za talente, vendar trenutno ne dosega vrhunske konkurenčnosti. Na lestvici konkurenčnosti smo v letu 2024 pristali na ‘neslavnem’ 46. mestu, po IMD World Talent Ranking na 28. mestu. V oči bode dejstvo, da se Slovenija med štirimi sklopi konkurenčnosti najslabše uvršča v sklopu poslovna učinkovitost (57. mesto), da strmo padamo po kriteriju managerske prakse (56. mesto) in da najnižje mesto dosegamo pri vrednotah konkurenčnosti (63. mesto). Zato ne sme biti presenečenje (a hkrati ne smemo zamahniti z roko!), da se Slovenija ni uvrstila med 25 najbolj privlačnih destinacij za stalno preselitev diplomantov v nedavno objavljenem The footloose index revije The Economist.
Raziskavi, izvedeni s pomočjo Quintaum diagnostičnega orodja za oceno zdravja organizacij, sta zato preučevali delovno okolje in priložnosti za razvoj talentov v Sloveniji. Rezultati so razkrili pomembne izzive ter priložnosti za izboljšanje konkurenčnosti. V prvo raziskavo so v letu 2023 v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Združenjem Manager in Inštitutom Jožef Stefan vključili ter analizirali delovna okolja v desetih uspešnih slovenskih podjetjih, med njimi NLB, Medex, Riko, Acies BIO, Labena in RCM. Ključne uvide smo strnili v tri točke:
- Dobri, a ne odlični: Slovenija je vodilna pri zagotavljanju dobrega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, a to samo po sebi ni dovolj za gospodarski preboj.
- Slovenski managerji zelo dobro skrbijo za zaposlene, a kar 56 % zaposlenih v Sloveniji meni, da so neučinkovito vodeni. To kaže na pomanjkanje jasne usmeritve in povratnih informacij, kar resno vpliva na dolgoročno konkurenčnost.
- Pomanjkanje inovacij: Zaposleni v slovenskih podjetjih večinoma posvečajo pozornost kakovosti (60 %), medtem ko le 8 % zaposlenih izpostavlja inovacije kot ključno prednost na delovnem mestu.
Kaj v visoko tehnoloških podjetjih motivira zaposlene v Sloveniji in ZDA?
Druga raziskava izhaja iz diagnostike podjetja v Sloveniji, ki deluje na področju visoko razvite tehnologije. Izvedli smo jo za razumevanje motivatorjev in razvoja okolja za privabljanje, zadrževanje in motiviranje talentov. Izvedli so primerjavo z zaposlenimi iz visokotehnoloških podjetij iz ZDA. Diagnostika je zajela vzorec zaposlenih ali dolgoročnih sodelavcev v Sloveniji in podobne profile zaposlenih iz partnerskih mrež iz Silicijeve doline.
Kljub razlikam v delovni kulturi so raziskave pokazale nekatere skupne motivatorje in dejavnike zadovoljstva med slovenskimi in ameriškimi zaposlenimi. Tako v Sloveniji kot v Silicijevi dolini so osnovni ‘must have’ elementi za zadovoljstvo pri delu v tej branži atraktiven finančni paket, zabavne in moderne pisarne ter možnost dela na daljavo. To so osnovni pogoji, ki jih morajo podjetja ponuditi, vendar sami po sebi ne zadostujejo za konkurenčno prednost, saj jih pričakujejo povsod.
Na področju življenjskega zadovoljstva zaposlenih v tej branži je prav tako nekaj podobnosti. ‘Afterwork’ druženje ob pijači je priljubljeno na obeh straneh Atlantika, prav tako navdušenje nad najnovejšimi tehnološkimi pripomočki in adrenalinskimi aktivnostmi. Razlika je v tem, da v Silicijevi dolini adrenalinske aktivnosti pogosto vključujejo virtualni šport, medtem ko Slovenci dajejo prednost fizičnim aktivnostim v naravi, kot so smučanje, jadranje, potapljanje, celo gozdarstvo, vožnja s štirikolesniki, kar še dodatno znižuje stres in povečuje dobro osebno počutje.
So pa v primerjavi izstopale naslednje razlike:
- Delovno življenje vs. zasebno življenje: Zaposleni v ZDA pogosto sledijo miselnosti ‘Sem programer, nimam zasebnega življenja’, kar pomeni močno osredotočenost na delo in manj časa za zasebno življenje. Nasprotno slovenski zaposleni izražajo višjo raven zadovoljstva z življenjem, kar 50 % slovenskih zaposlenih navaja, da so zadovoljni z življenjem oz. ravnovesjem med delovnim in zasebnim življenjem.
- V ZDA je kariera bistven del identitete, saj jo 44 % zaposlenih ocenjuje kot eno najpomembnejših vrednot. V Sloveniji pa je ta odstotek nižji – 17 % zaposlenih postavlja kariero med najvišje vrednote.
- Motivatorji in lojalnost: V ZDA je značilna močne identifikacija z blagovno znamko in kulturo podjetja, prisotno je ‘čaščenje ustanovitelja’ (60 %) in lojalnost blagovni znamki (76 %), medtem ko slovenski zaposleni bolj poudarjajo odnose s sodelavci (82 %). 62 % slovenskih zaposlenih navaja, da so lojalni neposrednemu vodji, kar je precej višje od 29 % v ZDA. To kaže na pomembnost osebnih odnosov med zaposlenimi in njihovimi vodji v Sloveniji za zadržanje talentov znotraj podjetja.
- Učinkovitost vodenja in izgubljeni delovni čas: Ena izmed največjih težav v Sloveniji je izgubljeni delovni čas zaradi neučinkovitosti vodenja. V ZDA po ocenah zaradi neučinkovitega vodenja izgubijo približno 12 % delovnega časa, medtem ko je ta številka v Sloveniji kar 35 %. To predstavlja pomembno oviro pri doseganju večje produktivnosti in konkurenčnosti.
- V Sloveniji sta pripravljenost na spremembe in prilagodljivost nizki – le 2 od 10 zaposlenih v tej branži menita, da so organizacije učinkovite pri uvajanju sprememb. V ZDA je ta pripravljenost višja, saj so podjetja naravnana na hitre inovacije in spremembe. Po drugi strani so slovenski zaposleni manj izpostavljeni stresorjem izgorelosti, saj jih doživlja 17 %, medtem ko so tveganjem izgorelosti izpostavljeni 4 od 10-ih zaposlenih v ZDA.
Kje so priložnosti za Slovenijo?
V Sloveniji se vrsto let pojavljajo in krepijo pozivi, naj Slovenija postane magnet za talente, tako domače kot tuje. Ambicioznega cilja država ne more uresničiti brez strateškega in sistemskega pristopa ter načrtno oblikovanega ekosistema ključnih deležnikov, ki razvijajo družbeno razumevanje in sodelovanje pri prepoznavanju, pridobivanju, razvoju in zadržanju talentov.
Ena izmed največjih težav v Sloveniji je izgubljeni delovni čas zaradi neučinkovitosti vodenja. V ZDA je ocenjeno, da se zaradi neučinkovitega vodenja izgubi približno 12 % delovnega časa, medtem ko je ta številka v Sloveniji kar 35 %.
Slovenija ima nedvomno trdne temelje – visoko kakovost življenja, ravnovesje med delom in življenjem, dobra skrb za zaposlene ter močno povezanost med zaposlenimi. A mednarodna IMD lestvica in uvidi raziskovanja odpornosti organizacij razgaljajo, da slovenska podjetja in javni sektor potrebujemo ključne izboljšave na področju inovativnosti in produktivnosti. Kje začeti? Rezultati lestvice konkurenčnosti so neizprosno jasni, odgovornosti – za bistvene premike na ravni posameznikov, organizacij in države – ne moremo več prenašati na druge, je v rokah voditeljev in voditeljic.