Kako za vraga delati z ‘mulci’?

Benjamin Hrkić

Člankov, vlogov, blogov in seminarjev, ki nas učijo o tem, kakšni sta generaciji Z in Alpha, je ogromno. Večina omenjene vsebine je pisana skozi sociološki daljnogled. Čeprav se z določenimi ugotovitvami lahko strinjamo, je teorija eno, praksa pa drugo. Velika verjetnost je, da ste tudi sami že kdaj prebrali ali poslušali kakšno od teh vsebin. V tem prispevku se bom osredotočili na lastno prakso in ugotovitve na podlagi svojih izkušenj z mlajšimi sodelavci. 

Nastal je ‘priročnik’, ki smo ga razvijali nekaj let in je še vedno v nastajanju, saj popolnega recepta ni. Čeprav obstajajo določene zakonitosti in pravila, za katere verjamem, da lahko tudi vam pomagajo lažje razumeti in bolje sodelovati s temi ‘mulci, ki jih nihče ne razume’.

STOP posploševanju!

Prvi izziv, ki smo ga zaznal,i je posploševanje. Zaradi že omenjene literature, ki obstaja na temo ‘mladih’ generacij in pogostosti sporočil, ki jih omogoča digitalna družba (s poudarkom na družbenih omrežjih), se nam morda zdi, da o mladih osebah vemo že vse.

Običajno se pripadniki predhodnih generacij pritožujemo nad novimi in tarnamo, kako jih ne razumemo. Dejstvo je, da generaciji Z in Alpha nista prav nič posebni – le pogovarjamo se o njih veliko več, kot smo se morda o prejšnjih. Prav ta količina informacij je ‘kriva’, da posledično vse mečemo v isti koš. O njih pogosto posplošeno menimo naslednje:

Seznam bi se najverjetneje lahko nadaljeval. Navedeno morda res drži za določene posameznike, ampak nikakor ne velja za vse, ker pripadniki starejših generacij prepogosto  iščemo samo negativne lastnosti pri tistih, ki jih ne razumemo oz. so od nas drugačni.

Zgornje alineje bi lahko zapisali tudi:

Tudi zgornje je posploševanje, je pa pogled na mlade drugačen – pozitiven.  Na tem mestu opomba, da ne prvi ne drugi primer nista idealna.

Sprejmite mlade posameznike z odprtimi rokami. Posvetite se jim kot posameznikom in nikar ne posplošujte. Zgornje alineje so morda lahko zgolj iztočnice za pogovor ob kavi. Naj slednja služi kot ‘prostor’, v katerem si zaupate pričakovanja.

‘Hustler’ ali ‘sanjač’

Ob zavedanju, da smo si ljudje različni, smo glede na izkušnje z njimi mlade sodelavce razdelili v dve skupini: ‘hustlerje’ ali ‘sanjače’.

Prvi si s svojo podjetniško žilico želijo pokoriti svet. Na trenutke jih je treba  ‘bremzati’, jih voditi in jim hkrati pustiti proste roke, saj vas bodo nemalokrat presenetili z novimi inovativnimi idejami, kako izboljšati proces, produkt ali storitev. Sanjajo o tem, da bi imeli svoje podjetje, s katerim bi segli po zvezdah. Pomagajte jim poleteti, pogovarjajte se z njimi in jih občasno tudi prizemljite.  Pri ‘hustlerjih’ ne gre za aroganco, ampak za neskončen gejzir ambicij, ki mu primanjkuje izkušenj.

Običajno se pripadniki predhodnih generacij pritožujemo nad novimi in tarnamo, kako jih ne razumemo. Dejstvo je, da generaciji Z in Alpha nista prav nič posebni – le pogovarjamo se o njih veliko več, kot smo se morda o prejšnjih.

S ‘sanjači’ je zelo podobno, le občutje je drugačno. Sanjači si želijo podobnih stvari kot ‘hustlerji’, a glavna razlika je v samozavesti. Če je pri prvih samozavesti za izvoz, so sanjači tisti, ki dvomijo skoraj v vsak svoj korak. Zato se včasih zgodi, da ne naredijo nobenega koraka, kar pri vodjih lahko sproži prepričanje, da je zaposleni len in neuporaben. Tudi z njimi pojdite na kavo in jim pustite, da delajo napake. ‘Sanjači’ potrebujejo kanček več ljubezni kot ostali. V pravih pogojih so prav oni nepogrešljiv del ekipe.

(Ne)zavzeti zaposleni

O zavzetosti na delovnem mestu  se pogovarjamo že desetletja. Tu ne odkrivamo tople vode, ampak se vračamo k individualnemu pristopu. Nezavzete zaposlene soočite z realnostjo. Bodite transparentni in jim jasno povejte svoja pričakovanja. Nikar ne smatrajte, da so nezavzeti zato, ker se jim ne da oz. ne želijo delati. Prav nič naj ne bo  samoumevno, saj nezavzetemu zaposlenemu mnogokrat manjka iskrica, ki jo lahko zaneti preprost iskren pogovor z vodjo.

Po drugi strani zavzetih zaposlenih ne ‘nagrajujte’ z dodatnim delom. Če je to pristop, ki deluje na starejših generacijah, ki smo bolj navajene ‘trpeti’, imajo mlajše generacije več poguma in bodo takšne krivice prej izpostavile in se odločile za odhod. Nagrajujte jih z večjo odgovornostjo, nikar pa s tem, da opravljajo delo sodelavcev.

Delo od doma? Da

Če narava dela omogoča, da zaposleni opravijo svoje delo na lokaciji, ki ni pisarna, nimate nobenega razloga, da tega ne bi omogočili vsem. Glavna razloga, zakaj vodje ne dovolijo zaposlenim delati od doma, sta nezaupanje in mikrovodenje oz. mirkoupravljanje.

Če je pri ‘hustlerjih’ samozavesti za izvoz, so ‘sanjači’ tisti, ki dvomijo skoraj v vsak svoj korak. Zato se včasih zgodi, da ne naredijo nobenega, kar pri vodjih lahko sproži prepričanje, da je zaposleni len in neuporaben.

Pri zaposlenih, ki v vas vzbujajo nezaupanje, takoj in odkrito naslovite ta problem. Nesmiselno je, da zaradi nezaupanja posameznikom nastradajo tisti, ki vaše zaupanje imajo. Če ne zaupate celotni ekipi, je problem globlji. Morda je problem v vas, ker ne znate delati od doma, saj pripadate neki ‘drugi’ generaciji. Ne projecirajte svojih strahov na mlade zaposlene.

Poslovno razvojni načrt

Visoka pričakovanja in visoke ambicije zapišite in skupaj z vsakim zaposlenim določite korake do njegovega cilja. Lahko je to plača, naziv ali projekt, ki si ga zaposleni želi. Pomagajte mu oz. ji razumeti, kaj vse mora narediti, da bo lahko dosegel svoje cilje. Odličen pristop je poslovno razvojni načrt, v katerega skupaj lahko napišete korake, jih podpišete in kvartalno tudi revidirate.

Naj stvari so tri

Po nekaterih analizah je kupna moč omenjenih generacij okoli 150 milijard evrov.  Rešite se negativnih okov, ne projecirajte svoje poslovne poti na mlajše kolege in jim prisluhnite. A to ne pomeni,  da jih zavijajte v vato, ker si tega zagotovo ne želijo.

O taktikah on-boarding procesa, o tem, kako je agilnost ključ do uspeha in o trajnosti kot filozofiji podjetja, ki jo mladi neizmerno cenijo, bi lahko razpredali v  nedogled, a vendar: vse, kar mladi potrebujejo, je to, kar vsi potrebujemo  v vseh odnosih (poslovnih in zasebnih): spoštovanje (kljub temu, da so mulci), transparentnost in čas.

Benjamin Hrkić je kreativni direktor v Bold group.

Preberite tudi