7 vodil, kako upravljati stabilnost

mag. Edita Krajnović

Vodje organizacij niso v prvih vrstah le pri spodbujanju sprememb. Ključno vlogo imajo tudi pri upravljanju stabilnosti. Kako zagotoviti, da imajo ljudje ob spremembah tudi občutek stabilnosti oz. čim večje psihološke varnosti?

  1. Ne dovolite preveč sprememb naenkrat: recite ne

Ena ključnih nalog pri upravljanju stabilnosti je uravnavanje tempa sprememb. Vodje morajo določiti jasne prednostne naloge in ne uvajati preveč sprememb hkrati. Preobremenjenost zaposlenih z nenehnimi spremembami lahko zmanjša njihovo produktivnost in poveča stres.

Vodje timov imajo pri ustvarjanju stabilnosti ključno vlogo. Zagotavljajo, da timi delujejo učinkovito tudi v času sprememb. Stabilni vodje vnašajo večjo predvidljivost in pomagajo pri komunikaciji strateških sprememb.

Vlagajte svoj čas in energijo v stabilnost vodij, njihov razvoj in kontinuiteto vodenja. Opolnomočite jih: v učeči se organizaciji je v strateško odločanje vključenih 10 % ljudi, v inovativnih, mislečih okoljih pa vsak tretji.

Naloga vodij je ustvariti sisteme, ki omogočajo prenos znanja, da zagotovijo kontinuiteto kljub spremembam – ko ljudje zapustijo organizacijo, lahko s seboj odnesejo pomembno znanje. To tiste, ki ostanejo, spravlja v stres in jim povzroča strah; kako bomo zmogli brez nje ali njega, njenega oz. njegovega znanja.

Namenite pozornost ključnim kompetencam vaše organizacije: poskrbite za prenos kompetenc, znanja, veščin  in se izognite pasti navidezne nenadomestljivosti ali odvisnosti od posamezne osebe.

Pregovor pravi: tima, ki zmaguje, ne menjaš. Organizacije, ki uspešno upravljajo stabilnost, si prizadevajo, da ekipe ostanejo čim bolj nedotaknjene. Primer so svetovalna podjetja, kjer ekipe pogosto hodijo skupaj od projekta do projekta, namesto da bi bile vsakič razpuščene in prenovljene.

Tim namreč potrebuje čas za svoj razvoj in optimizacijo timskega delovanja – procesa, v katerem si skupina ljudi prizadeva sistematično uporabiti talente posameznih članov tima z namenom  doseči cilj(e) na najboljši možni način.

Rituali na delovnem mestu so pomemben dejavnik stabilnosti. Lahko vključujejo redne sestanke, priznanja za dosežke, tedenske klice ali druge obrede, ki prinašajo predvidljivost. Študije kažejo, da rituali delujejo kot ´čustveni stabilizatorji´, saj zmanjšujejo stres in krepijo občutek pripadnosti.

Cenite tudi rituale, ki jih sodelavke in sodelavci vzpostavijo neodvisno od vas. Tudi ti so zanje psihološki amortizer. V enem najuspešnejših slovenskih podjetij boste videli veliko ljudi zunaj pred stavbo – nekatere zaradi potrebe po nikotinu, druge preprosto zaradi druženja. Direktor poudarja, da je tako zaradi kulture ustvarjalnosti, ki jo spodbuja. 

Poslovno (korporativno) komuniciranje dejstva pogosto ovije v meglo leporečenja in evfemizmov.  To zbuja nezaupanje, nelagodje in ne prispeva k stabilnosti.

Jasnost temelji na logosu. To pomeni na dejstvih ali ´to, kar je oprijemljivo´ in ima naravo IQ-ja. Namesto trditve, da je odločitev o odpustitvi nekoga nastala iz procesa ´kolektivne kalibracije´ ali da je vključevala ´dosežke in vodilne kazalnike podatkov´, govorite bolj jasno in neposredno. Ljudje prenesejo resnico. Z jasno komunikacijo jim izrazite spoštovanje: da so sposobni razumeti dejstva, četudi so težka.

Ob komuniciranju sprememb vedno premislite in dodajte, kaj ostaja enako, kaj se ne spreminja. To bo pomagalo k odprtosti za spremembe na eni strani in občutku stabilnosti na drugi.

Preberite tudi