Pojdite do vira!
Tisti petek, nekaj čez 4. uro zjutraj, me zbudi klic izmenovodje: »Poplavo imamo!« Prva misel je hkrati že akcija: oceniti situacijo. Po principu TPS se je za oceno stanja treba ‘dotakniti’ težave. Hitro naberem rezervna oblačila in nepremočljivo obutev ter se se odpeljem proti podjetju.
Na podjetje kličem za več informacij, a niso dosegljivi. Na cesti dež, tema in mir. Letuški most čez Savinjo je odprt, kar je dobro znamenje – ob poplavi leta 1990 ga nisem mogel prečkati. V Mozirju čez glavno cesto dere potok Trnava, a je še prevozna. V Nazarjah je podjetje BSH že delno v vodi. Od Spodnje Rečice naprej so ob glavni cesti okoli kilometer parkirana osebna vozila, večinoma nizozemske registracije. V podjetju so še vedno nedosegljivi, prav tako ostali, ki so višje v dolini. Od Grušovlja čez Okonino do ŠC Prodnik je dobra dva kilometra ceste čez polje, ki pa ga ni več. S severne strani po vsaj četrtini dolžine cestišča voda dere proti južni strani in naprej čez polje in hiše proti Savinji. V vodi in na cesti kupi naplavin, od polen, hlodov in vejevja, tudi stol skoraj povozim. Stanje je hujše kot leta 1990, ko je bila v dolini zgodovinsko najvišja voda. Pri ŠC Prodnik gasilska zapora ceste, potoček Gračnica bruha čez glavno cesto. Prehod je nemogoč. Ne preostane mi drugega, kot da se obrnem nazaj. Komunikacije z Ljubnim ni moč vzpostaviti.
Glavna cesta v Nazarjah je že pod vodo in neprevozna. Po lokalni cesti se peljem mimo skladišča BSH. Nivo vode se je v tem času dvignil vsaj za meter. In še narašča. Bil sem med zadnjimi, ki so prevozili križišče, preden ga je voda potopila. Na radiu poročajo o hudih poplavah na Koroškem; o Zgornji Savinjski dolini še nobenih novic. Sam pa imam že zelo jasno sliko, kje smo in kaj nas čaka. Takšna je bila moja prva ura petka, 4. 8. 2023.
Pred ukrepanjem je zato pomembno, da stanje vidimo v živo in ne delujemo na podlagi informacij iz druge roke.
Zakaj to pišem? Pri vodenju veliko poudarka dajemo upravljanju tveganj in priložnosti, vključno z nepredvidenimi dogodki. Za obsežen seznam nepredvidenih dogodkov imamo pripravljene preventivne ukrepe, ukrepe ob dogodku in ukrepe za sanacijo. Ti dogodki segajo od okvar in poškodb transportnih vozil, večjih tehničnih motenj, kot so npr. okvare strojev ali izpad dobave električne energije, izzivov, povezanih iz IKT, vključno z epidemijami večjih razsežnosti. Podobno imamo urejeno ukrepanje pri naravnih nesrečah. Vse zapisano in dokumentirano.
Kako oceniti stanje, ko ga ne poznaš, in temu prilagoditi ukrepanje? Pri poplavi je lahko stanje od večje luže na cesti do vesoljnega potopa. Hitro ukrepanje je skoraj vedno koristnejše od podrobnega analiziranja in odločanja na podlagi večjega obsega informacij. Čeprav podjetja tisti dan nisem videl, sem na podlagi zbranih informacij v prvi uri lahko zelo dobro ocenil pričakovano stanje. Če bi čakal na informacije iz podjetja ali iz medijev, bi prve informacije dobil šele popoldne in bi izgubil cel delovnik za razmislek in pripravo ukrepov.
Pred ukrepanjem je zato pomembno, da stanje vidimo v živo (Genchi Genbutsu) in ne delujemo na podlagi informacij iz druge roke. Tudi če ni možno priti do cilja (lokacije), lahko na poti dobimo dodatne informacije, ki nam pomagajo izboljšati prvotno oceno stanja. Torej, pojdite do vira!