Kako elite snujejo etična pravila

Etika je eden od dejavnikov uspešnosti. Ne toliko zaradi vidika učinkovitosti, kot zato, ker ustvarjamo z upoštevanjem etičnih norm srečnejšega človeka.

Nimamo zgrajenega moralnega sveta vrednot: vsebine kapitalizma ne poznamo, saj izhajamo iz kolektivistične družbe, nahajamo pa se v postopku preobrazbe v t.i. enopetinsko družbo,« zatrjuje dr. Šime Ivanjko, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Gre za ustvarjanje vodilne elite družbe, približno ene petine, ki poskuša ohraniti svoj položaj preko legitimiranja ter uzakonjenja vpisa pravic v sodni register in zemljiško knjigo. Ta postopek je že po svoji naravi povezan s konflikti. V začetku 90. let so napovedovali, da bo prehod v enopetinsko družbo pri nas in v celotni nekdanji Jugoslaviji zaključen do leta 2020 ali 2030, a je v Sloveniji- zaradi načina delitvene privatizacije- praktično že končan. 

»Danes se v Sloveniji govori o nekaj sto ljudeh, ki obvladujejo državo,« ugotavlja dr. Ivanjko, pri čemer so ti lahko predmet kritike, lahko ponosa. Šele po njenem oblikovanju se začenja oblikovati tudi moralni svet vrednot. In tega bodo snovali ravno oni, člani vodilne elite. »Tradicionalne vrednote, ki so temeljile na krščansko-socialnem razumevanju, kaj je dobro in kaj slabo, so večinoma opuščene, novih pa ni,« nadalje meni dr. Šime