Delo na daljavo – Nova definicija dela

Epidemija je spremembam, ki so bile posledica tehnološkega razvoja, dala dodaten pospešek in dokazala, da je, ko je to nujno, mogoče delati na daljavo kjerkoli. Takšno diferencirano poslovno okolje je ustvarilo povsem novo definicijo dela, ki pa od ljudi terja posebne kompetence, med katerimi je najpomembnejša fleksibilnost oz. prilagodljivost.

Delo na daljavo je sodobna oblika delovnega mesta, za katerega je zaradi virtualizacije značilen spremenjen način dela, ki zahteva visoko stopnjo organiziranosti, motivacije in samodiscipline. Številne raziskave dokazujejo, da bo delo na daljavo postalo naša stalnica in da bodo posamezne pisarne vselej ostale tako prazne, kot so bile v času epidemije. Ni dvoma, s hitrim preskokom na delo na daljavo smo se naučili lekcij, ki niso zapisane v nobenem šolskem učbeniku.

Delo na daljavo kot prožna oblika zaposlitve

Delo na daljavo se je zagotovo izkazalo kot ena od bolj prožnih oblik zaposlitve, pri kateri se podrejeni položaj delavca rahlja, saj ima slednji večji vpliv na oblikovanje svojega delovnega procesa. Delavec si svobodneje razporeja delovni in prosti čas ter ima večji vpliv na organizacijo dela, saj običajno ni stalnega in neposrednega nadzora s strani delodajalca. Pri delu na daljavo je praviloma manj bolniških odsotnosti, delo je manj stresno, tveganja za mobing in druge oblike diskriminacije so manjša, večje je zadovoljstvo delavcev, prav tako pa je višja motivacija za delo ter lojalnost delavcev.

Z vidika delodajalca pa delo na daljavo zmanjšuje stroške, povezane s pisarno in prevozom na delo. V številnih državah že dalj časa zaznavajo trend množičnega izseljevanja iz velikih mest, delo na daljavo je navedeni trend le še pospešilo. Ljudje se namreč vse bolj zavedajo, da lahko z delom na daljavo obdržijo službo ali celo iščejo nove poslovne priložnosti na daljavo, obenem pa živijo v mirnejših krajih, bližje naravi, kar jim omogoča kakovostnejše življenje. Ljudje si lahko zagotovijo takšen življenjski slog, kot si ga želijo, obenem pa ohranijo obstoječa delovna mesta in finančno stabilno poklicno prihodnost. Delo na daljavo ima posledično pozitivne učinke tudi na okolje.

Najpogostejši izzivi v praksi

Poleg številnih prednosti, ki jih v praksi zaznavajo z opravljanjem dela na daljavo, pa se tako delavci kot delodajalci srečujejo tudi s številnimi izzivi pri vzpostavitvi prakse dela na daljavo. Med najbolj pogostimi bi lahko izpostavili težave pri izvajanju nadzora, če je ta nujno potreben, slabše neposredno komuniciranje oz. informiranost, oteženo izmenjavo izkušenj, večje tveganje pri varstvu zaupnih podatkov, občutek manjše pripadnosti podjetju ter tveganje izgorelosti, če si delavec ne zagotovi uravnoteženosti med poklicnim in zasebnim življenjem. Zaradi pomanjkanja socialnih stikov se lahko pojavi večje tveganje za osamljenost.

Delo na daljavo kot preizkus vodenja ljudi

Pri delu na daljavo je na veliki preizkušnji vodenje na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Delo na daljavo namreč zahteva visoko mero zaupanja, lojalnosti in predvsem dobro medsebojno komunikacijo,

Delo na daljavo zahteva visoko mero zaupanja, lojalnosti in predvsem dobro medsebojno komunikacijo, predvsem s strani managerjev.

predvsem s strani managerjev. Z namenom minimiziranja negativnih posledic je pomembno, da je obseg dela jasno opredeljen in enakomerno prerazporejen med delavci. Ključnega pomena je, da je vzpostavljena ustrezna struktura oz. organizacija delovnika in da je omogočen nemoten pretok informacij. Vodje pa bi morali še posebno pozornost namenjati usposabljanju in izobraževanju delavcev.

Varni pogoji dela na domu bi morali biti prioriteta delodajalcev

Trenutna normativna ureditev v Sloveniji je precej rigidna in ne ustreza potrebam časa. V praksi povzroča preglavice zlasti zakonsko obveza delodajalca, da o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca obvesti inšpektorat za delo. Delodajalec je namreč tisti, ki je po zakonu dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. V povezavi s slednjim se v praksi uveljavljajo številni kreativni obidi, kot na primer enostransko sprejeti interni pravilniki ali akti delodajalca, na podlagi katerih odgovornost za varno delovno okolje na domu prevalijo na delavce, ali pa pisne izjave, s katerimi delavci potrjujejo, da imajo zagotovljene varne pogoje dela na domu. Inšpektorat za delo je zaenkrat toleranten, saj prijav o neustreznih pogojih za delo na daljavo še ne prejemajo, a bi v primeru morebitnih nezgod pri delu na domu in potencialnih zahtevkov sodne inštance sledile jasnim zakonskim določilom.

Odsotnost smernic za izračun nadomestila za uporabo lastnih sredstev

Delavec, ki opravlja delo na domu, ima pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev (internet, računalnik, telefon, druga telekomunikacijska sredstva, papir, elektrika, voda, ogrevanje ipd.). Trenutno veljavna zakonska ureditev ne predvideva natančne določitve izračuna nadomestila, zato je višina nadomestila prepuščena dogovoru med delavcem in delodajalcem, se pa na tem področju soočamo tudi s pomanjkanjem sodne prakse. V povezavi z višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu je treba upoštevati tudi davčno zakonodajo, ki določa, da se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu ne šteje v davčno osnovo posameznika do višine 5 % mesečne plače delavca oz. ne več kot 5 % povprečne mesečne plače v RS, kot to določa 10. točka 44. člena Zakona o dohodnini.

Hibridni sistem dela –  naša prihodnost?

Na lastni koži smo lahko spoznali, da delo na daljavo prinaša v praksi določene prednosti in tudi izzive. Večina organizacij bo verjetno ohranila t. i. hibridni sistem dela, ki omogoča najvišjo stopnjo prilagodljivosti, saj zaposleni lahko delajo nekaj dni od doma 

Organizacija dela na daljavo za ljudi pomeni resno spremembo in tudi preizkušnjo v načinu dela, ki pa zahteva ohranjanje življenjske energije za karierne maratone in ne zgolj za šprinte.

in nekaj dni na sedežu delodajalca. Organizacija dela na daljavo za ljudi pomeni resno spremembo in tudi preizkušnjo v načinu dela, ki pa zahteva ohranjanje življenjske energije za karierne maratone in ne zgolj za šprinte. Ravno zaradi slednjega je ključno zavedanje delodajalcev, da tehnologija pri delu na daljavo ne more nadomestiti medsebojnih človeških odnosov, kot so zaupanje, ustvarjalnost in empatija.

Mag. Sanja Savič je vodja oddelka za pravno svetovanje v PricewaterhouseCoopers Slovenija. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 48, aprila 2021.

Preberite tudi