Ambiciozni. Samozavestni. Odgovorni. Sodelovalni.
Ko so Richarda Bransona na Nordijskem poslovnem forumu vprašali, kaj je recept za njegov uspeh, je najprej poudaril, da je vedno rad malo sanjal, in dodal: »Obkrožen moraš biti z dobrimi ljudmi, imeti rad življenje in se vse življenje učiti.« Čeprav je šolanje zaključil pri 16 letih in trdi, da je življenje zanj najboljša univerza, tudi sam poudarja pomen učenja. Vedno je rad opazoval svet, se pogovarjal z ljudmi – zaposlenimi in strankami – in si zapisoval, kar se je naučil od njih. V vesolje pa so ga popeljale prav njegove sanje, zato želi danes v to smer navdihovati prihodnje generacije: »Če smo mi s svojimi sanjami lahko dosegli to, kaj vse boste s svojimi sanjami lahko dosegli vi!«
Kakšen navdih in kakšen optimizem – ki je ostal z njim vse življenje, kljub disleksiji in težavam v šoli ter da mu je ravnatelj nekoč obupano napovedal, da bo bodisi pristal v zaporu … ali postal milijonar. Ko ga kot uspešnega poslovneža danes, v času nenehnih in vse hitrejših sprememb in permanentnih kriz, vprašamo, na kakšen način se lotiti posla in vodenja ljudi, poudarja, da so revolucionarne inovacije praviloma tiste ideje, ki izboljšujejo življenje. Ki se pogosto razvijejo iz osebne frustracije in ambicije, da želiš rešiti nek problem. Pri tem se ne smemo bati napak, se iz njih učiti in ambiciozno premakniti naprej. Ob tem najboljši, samozavestni poslovni voditelji sodelujejo z drugimi, skrbijo za ljudi, jih podpirajo in jim pomagajo rasti. Prav tako se odgovorno zavedajo svojih lastnih ne le prednosti, temveč tudi slabosti, saj jim to pomaga tudi pravilno delegirati.
Če si vzamemo nekaj trenutkov in nekoliko bolj pozorno preberemo njegove nasvete, vidimo, da se v njih skrivajo vrednote, ki smo jih letos velikokrat slišali tudi na našem Managerskem kongresu. Ambicioznost, samozavest, odgovornost in sodelovanje poslovnih voditeljev. Vrednote niso bile izbrane naključno, temveč so nas do njih pripeljale junijske delavnice na združenju z nekaj deset poslovnimi voditelji in voditeljicami pod navdihom predsednika dr. Iztoka Seljaka. Na njih smo se lotili izziva, kako doseči kak pozitiven premik v družbi, da ne bomo vedno znova ujeti v začaran krog statusa quo in miselnosti, da se nič ne da spremeniti. In da naredimo resen premik v slovenski družbi, o katerem smo pisali že v našem Akcijskem načrtu za večjo družbeno blaginjo: odmik od pregovorne slovenske zavisti v miselnost, da drug drugemu privoščimo uspeh, saj je to ključno, če želimo Slovenijo nekoliko bolj ambiciozno popeljati v smer razvoja. »Znati se moramo veseliti vsakega uspeha, se spodbujati, si pomagati. Vsak poslovni voditelj bi moral preseči odgovornost za lastno podjetje in prevzeti del odgovornosti za družbo kot celoto,« je v nagovoru na kongresu povedal predsednik. Zato moramo tudi sami prevzeti del odgovornosti in postati sami zgled. Namesto zavisti – pozitivna spodbuda. Namesto razdeljenosti družbe – sodelovanje. Namesto naši-vaši – mi vsi skupaj.
Saj ne, da bi želeli v enem zamahu rešiti ves svet. Gre preprosto za to, da so časi že nekaj let vse bolj negotovi, prinašajo povsem nove ter tudi doslej neznane izzive in težko jih bomo spreminjali v priložnosti, če se ne bomo znali v pravem trenutku povezati in skupaj poiskati rešitve, ki nam bodo pomagale naprej. Najprej mi vsi znotraj združenja, v naslednjem koraku pa tudi navzven v družbi. Kako pomembno je, da znamo pri tem sodelovati, se je nenazadnje pokazalo letos, ko so gospodarske organizacije po letih prizadevanj vendarle združile moči in nastopile poenoteno. Zadovoljni pa bomo lahko šele, ko bo ta glas tudi slišan in bo prinesel rezultat, ki si ga vsi tako zelo (dolgo) želimo. Ne nazadnje smo tudi od našega glavnega govorca na kongresu, Artura Brisa, slišali, da ima Slovenija dobro priložnost, da se na področju konkurenčnosti premakne med zmagovalce, o čemer pišemo v tokratni reviji – pa si upamo znova sanjati o top 20?