(Pre)počasen in obotavljiv odziv EU

Srečko Bukovec

V obdobjih sprememb, ko se staro spreminja in novo še ni oblikovano in sta volatilnost in nepredvidljivost visoki, je za nabavnike ključna sposobnost obvladovati tveganja, ki pa jih je treba najprej prepoznati. To so med drugim tudi izzivi delovanja enotnega EU trga, produktivnosti evropske industrije in posledično tveganja, ki iz tega izhajajo – ukrepi EU na tem področju, tako spodbujevalni kot omejevalni.

EU in njeno gospodarstvo se nahajata na prelomnici. Spreminjajoča se geostrateška razmerja so razgalila zaostajanje EU na ključnih področjih nove tehnološke revolucije. Zato se kot ena od najpomembnejših strateških prioritet za obdobje 2024–2029 nakazuje povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri tem pa bodo ključni vzvodi poglobitev notranjega trga, transformacija industrije, uspešen digitalni in zeleni prehod ter spodbujanje podjetjem in inovacijam prijaznega okolja.

Dominacija Kitajske in ZDA
Glede na sedanje stanje v več panogah, ki so ključne za zeleni prehod, prevladuje Kitajska, ki je od leta 2022 povečala svoj izvoz električnih vozil za 70 % in danes proizvede 86 % vseh solarnih fotovoltaičnih naprav. A pravila igre se hitro spreminjajo. Ameriški predsednik Biden je nedavno uvedel 100-% carine na kitajska električna vozila, njegov zakon o zmanjševanju inflacije pa bo do leta 2032 namenil do en bilijon dolarjev naložb v domačo proizvodnjo čiste energije.

Medtem je bil odziv EU počasen in obotavljiv. Zakon o industriji Net-Zero je bil dober prvi korak, a ker nima ne ambicij ne sredstev, ki jih imajo ameriški in kitajski konkurenti, je EU v nevarnosti, da v ključnih sektorjih še bolj zaostane.

Ne gre samo za redke zemlje, v Sloveniji je najbrž neposrednih uporabnikov teh surovin malo, je pa poznavanje stanja na teh trgih ustrezna informacija za trende in dogajanje na trgih proizvodov, ki na teh materialih temeljijo.

Tačas ko pri nas in v EU še vedno tečejo razprave o prednostih industrijske politike, ustreznih ukrepih na nacionalni in EU ravni, konkurenti, predvsem trenutna ameriška administracija in Kitajska, ne oklevajo. Od leta 2021so ZDA uvedle ambiciozne politike za podporo kritičnim sektorjem, pospeševanje inovacij in krepitev proizvodne zmogljivosti gospodarstva – vključno z uvedbo carin, namenjenih zaščiti domače industrije pred kitajsko konkurenco. O učinkovitem razvojnem usmerjanju kitajskega gospodarstva sploh ne gre izgubljati besed …

V danih razmerah je zato nujno, da politiki in oblikovalci politik uvidijo vrednost enotnega evropskega pristopa, predvsem enotnega trga. Glede na obseg ameriške in kitajske industrije nobena posamezna država članica ne more upati, da bo sama uspela v današnjem hitro spreminjajočem se mednarodnem industrijskem okolju. Vsaj na gospodarskem področju moramo začeti razmišljati kot državljani EU in ne le kot državljani Slovenije.

Vloga nabave pri dvigu konkurenčnosti

Pri dvigu konkurenčnosti, še posebej pa pri zelenem prehodu, je in bo vloga nabave velika. Zeleni prehod v svojem bistvu zahteva energetski prehod, nove tehnologije, ki zahtevajo nove materiale, npr. redke zemlje, od katerih se 17-im cene ne določajo na mednarodnih borzah, ampak jih določa Kitajska. Zato je predvsem zaradi pričakovanega izjemnega povečanja povpraševanja po strateških materialih v naslednjem obdobju pričakovati njihovo rast in volatilnost. Predvsem konkurenca med Kitajsko (BRICS) in zahodnimi gospodarstvi za tehnološko prevlado bo najbolj vplivala na cene in izvozne količine. Nabavniki bodo soočeni z zahtevami po stalnem spremljanju geopolitičnih razmer in za zagotavljanje stabilnih dobav razpršitev na dva ali celo tri vire, locirane v enem od nastajajočih gospodarskih blokov. Ne gre samo za redke zemlje, v Sloveniji je najbrž neposrednih uporabnikov teh surovin malo, je pa poznavanje stanja na teh trgih ustrezna informacija za trende in dogajanje na trgih proizvodov, ki temeljijo na teh materialih.

Nabava mora prevzeti večjo odgovornost tudi pri povečevanju produktivnosti podjetij – ne samo z učinkovitejšo nabavo (odpornejšo, stabilnejšo, z ustreznimi cenami in pogoji), ampak tudi z učinkovitejšim nabavnim procesom, z boljšim vključevanjem dobaviteljev in digitalizacijo dobavnih verig, tudi z vključevanjem generativne UI za standardizirana opravila, analitiko, z vključevanjem ESG zahtev v svoje oskrbne verige in svoje podjetje itd.

Nova revolucija bo temeljila tudi na kritičnih surovinah

V jedru novih tehnologij, nove energetske osnove mobilnosti so torej kritične surovine (ang. Critical Raw Materials, CRM). Povpraševanje po večini CRM se bo v naslednjih 10 letih povečalo za 10–21-krat. Nezadostna razpoložljivost CRM-jev bo lahko otežila izpolnjevanje časovnih načrtov energetskega in digitalnega prehoda ter povzročila tveganja pri dobavi in cenovne turbulence v naslednjih 8–12 letih. Kot je zadnja industrijska revolucija temeljila na premogu in železu, naj bi nova na zeleni energiji, temelječi na CRM-jih.

Povpraševanje po večini kritičnih surovin se bo v naslednjih 10 letih povečalo za 10–21-krat. Njihova nezadostna razpoložljivost bo lahko otežila izpolnjevanje časovnih načrtov prehoda ter povzročila tveganja pri dobavi in cenovne turbulence v naslednjih 8–12 letih.

Kaj in koliko lahko naredijo podjetja sama pri večanju odpornosti oskrbnih verig za CRM in kakšna je vloga države oz. EU kot take? Vloga države, predvsem pa EU je velika, celo ključna, še posebej ker imamo nasproti tekmece, ki vodijo dolgoročne državne politike na tem področju in ko prihaja do eksponentne rasti uporabe zaščitnih ukrepov v mednarodni trgovini. Smo v sobi, kjer se bojujejo sloni, kjer velja ekonomsko-vojaška-politična moč, ekonomija obsega ter enotno oblikovanje strateških ciljev in politik velikih držav – blokov.

Kaj lahko v trenutni situaciji naredijo nabavniki in podjetja glede tega? Vprašanje, če kaj dosti, ker:

– CRM strategije določajo vlade in Evropska komisija ob podpori več zasebnih in javnih organizacij ter nekaterih velikih korporacij;

– je povečanje proizvodne zmogljivosti virov EU vzdolž celotne dobavne verige odvisno od subvencij, ki jih je EU pripravljena zagotoviti;

– brez subvencij EU (ocena Draghija je 800 milijard evrov/leto) bo povečanje domače ponudbe skromno v primerjavi z naraščajočim povpraševanjem na trgu.


Zvoni vsem nam

Stanje v industriji EU, posledično tudi slovenski, trenutno ni rožnato, na kar opozarja tudi predsednik ZM dr. Iztok Seljak. Tudi vsakomesečni rezultati slovenskega industrijskega PMI (ang. Purchasing Managers Index) letošnjo jesen kažejo na podoben vzorec kot v enakem obdobju lani, tj. padec aktivnosti v predelovalni industriji. Vzorec, ki se ponavlja že zadnja tri leta – v prvi polovici leta stagnacija ali rahla rast, v drugi polovici padec. Trendno se PMI za predelovalno industrijo v Sloveniji kot najhitrejši pokazatelj industrijske aktivnosti znižuje že od sredine 2021; meje 50 točk, ki razmejuje rast od zmanjševanja, ta ni presegla od sredine leta 2022. Je lahko to znak globokih strukturnih težav industrije?

Inovacije, strateške naložbe, enotnost

»Evropa mora postati bolj konkurenčna na šestih področjih,« je na letošnjem Nabavnem Vrhu poudaril tudi Giovanni Atti, nekdanji direktor nabave v svetovnih korporacijah, kot so Alfa Romeo, British Leyland, Augusta in Augusta Westland. Izpostavlja inovacije, še posebej na področju umetne inteligence, kjer je za Evropo ključna implementacija 5G oz. 6G omrežja za mobilno povezljivost, energijo, dobavne verige kritičnih surovin, kapitalske naložbe v ključne industrijske projekte, predvsem na področju energetske in digitalne preobrazbe, velikost gospodarstva, saj bi morali podvojiti povprečne velikosti vodilnih evropskih podjetij. Obenem mora Evropa preprečiti prekomerno regulacijo, saj »industrija potrebuje jasne politike in agilno upravljanje«. 
Atti poudarja enotnost za večjo konkurenčnost: »Evropa potrebuje celovito strategijo za obnovitev svoje konkurenčnosti na več področjih, zmanjšati mora svoje strateške odvisnosti, spodbujati učinkovito krožno gospodarstvo ter odstraniti ovire ter omehčati togo regulacijo podjetij in trga dela.«  

Srečko Bukovec je predsednik Združenja nabavnikov Slovenije.

Preberite tudi