Sodelovanje za inteligentno dobo

Saša Gnezda, mag. Edita Krajnović

Konec januarja se je v Davosu na srečanju, ki ga tradicionalno organizira Svetovni gospodarski forum (WEF), zbralo okoli 3.000 voditeljic in voditeljev iz več kot 130 držav. Sporočila z letošnjega Davosa morda res niso prebojno nova, a novi niso niti izzivi, s katerimi se soočamo kot družba. Pet ključnih obravnavanih področij je prineslo spodnje ugotovitve, v uredništvu pa smo prosili pet članic ter članov, da jih pokomentirajo.

Sodelovanje za inteligentno dobo je bila nosilna tema srečanja, ki je potekalo ravno v času inavguracije ‘novega’ ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Katere ugotovitve prinaša pet podrobneje obravnavanih področij, ki naš planet in nas, njegove prebivalce, najbolj žulijo?

1. Geopolitika in globalno sodelovanje 
ZDA in Kitajska še naprej povečujeta napetosti, predvsem zaradi trgovinskih sporov in konkurenčnosti na tehnološkem področju. Obenem so vojna v Ukrajini in strukturne spremembe v dobavnih verigah dodatno okrepile negotovost. 
Potreba po sodelovanju: Da bi preprečili izbruh konfliktov, morajo posamezne države sodelovati pri oblikovanju in implementaciji globalnih rešitev. Potrebujemo novo paradigmo multilateralnega sodelovanja, ki se osredotoča na stabilnost in predvidljivost v hitro spreminjajočem se svetu.
Sklep: Kljub političnim napetostim je jasno, da nobena država ne more reševati globalnih izzivov sama – potrebni so globalni dogovori, podobni tistim, ki so, da bi preprečili nadaljnje večje konflikte, nastali po drugi svetovni vojni.

Kržan: Ponovna krepitev protekcionizma in trgovinskih napetosti že preoblikuje globalne dobavne verige in podjetja spodbuja k diverzifikaciji nabavnih poti in t. i. nearshoringu, kar terja od nas hitrejše prilagajanje.
Avtor slike: Peter Uhan

Sodelovanje za bolj stabilno in predvidljivo okolje

V globalni logistiki se zadnja leta soočamo z izzivi, kot so geopolitične napetosti, trgovinski spori, novi predpisi, okoljski in tehnološki izzivi. Ti v naše delovanje vnašajo veliko negotovosti, ki zahtevajo večjo prilagodljivost, učinkovito upravljanje tveganj in tesnejše sodelovanje med vsemi deležniki v logistični verigi.
Ponovna krepitev protekcionizma in trgovinskih napetosti že preoblikuje globalne dobavne verige in podjetja spodbuja k diverzifikaciji nabavnih poti in t. i. nearshoringu, kar terja od nas hitrejše prilagajanje; te situacije na globalnih trgih pa za nas predstavljajo tako tveganje kot priložnost.
V Luki Koper za zdaj uspešno kljubujemo izzivom in dokazujemo, da smo odporen sistem, ki se zna hitro odzvati na različne razmere. Pri tem sta ključni naša večnamenskost, saj smo usposobljeni in tehnično opremljeni za rokovanje z najrazličnejšimi vrstami tovora, kar odpira dodatne priložnosti za širitev poslovanja, ter nevtralna drža, ki omogoča hitro prilagajanje spremembam in učinkovito iskanje rešitev z lastnimi viri.
Verjamemo, da je pravi odgovor na trenutne razmere sodelovanje, ki omogoča, da vzpostavimo stabilnejše in bolj predvidljivo mednarodno okolje, posledično pa bolj trajnostni razvoj gospodarstva in trgovine. Tu je pomembna vloga logističnih vozlišč, kakršna smo pristanišča, ki z odprtostjo, nevtralnostjo in povezovanjem trgov omogočamo nemotene gospodarske odnose ter blažimo potencialne konflikte.
Ohranjanje geopolitične stabilnosti je doslej temeljilo na medsebojno povezanih strategijah in mehanizmih, ki vključujejo mednarodne politične, gospodarske, trgovinske, varnostne idr. organizacije. Zato je ključno, da vsak subjekt po svojih močeh in na svojem področju vztraja pri dialogu, spoštovanju različnosti, sodelovanju in lastni integriteti.

Nevenka Kržan, predsednica uprave, Luka Koper

2. Tehnologija in umetna inteligenca 
Razvoj umetne inteligence (UI) in naprednih tehnologij je zelo hiter, kar prinaša priložnosti in tveganja. Predvsem so izpostavili izzive, povezane z etiko uporabe UI v različnih industrijah, vključno z zdravjem, financami in avtomatizacijo delovnih mest. 
Regulacija in etika: Ena izmed glavnih točk razprave je bila potreba po regulaciji, da bi preprečili zlorabe, kot so pristranskost algoritmov ali nepoštena konkurenčna prednost. Velik poudarek je bil na vzpostavitvi standardov, ki bi zagotovili, da tehnologije ne povzročajo neenakosti, temveč omogočajo enake možnosti. 
Sklep: Potrebujemo globalne smernice za etično uporabo UI, kar vključuje zaščito zasebnosti, zagotavljanje preglednosti algoritmov in zmanjšanje tveganja za družbeno neenakost. 

Bračun: Smernice za etično uporabo umetne inteligence je treba podpreti z mehanizmi sodelovanja med deležniki in stalnim prilagajanjem glede na tehnološki napredek.

Smernice za etično uporabo umetne inteligence

Če bi pripravljal globalne smernice za etično uporabo umetne inteligence, bi se osredotočil na pet ključnih področij, ki naslovijo izzive, predstavljene na letošnjem Davosu.
(1) Preglednost in razumljivost odločitev UI: Algoritmi, ki vplivajo na življenje (npr. kreditni modeli v financah), morajo biti transparentni in razumljivi, kar omogoča preverjanje odločitev, preprečuje manipulacije in gradi zaupanje. (2) Varovanje zasebnosti in podatkov: Sistemi UI obdelujejo obsežne količine osebnih in zaupnih informacij. Smernice morajo jasno določiti pravila za zbiranje, uporabo, shranjevanje in zaščito podatkov – ne zgolj osebnih – s čimer se preprečujejo zlorabe in varujejo temeljne pravice, intelektualno lastnino in poslovne skrivnosti, podprte z rednimi varnostnimi pregledi. (3) Odgovornost in nadzor: Pri avtomatizaciji odločitev (npr. samovozeči avtomobili) je treba jasno določiti, kdo – npr. proizvajalec ali lastnik – nosi odgovornost v primeru napak ali škode. To zahteva vzpostavitev pravnih okvirjev in nadzornih mehanizmov, ki omogočajo hitro reševanje težav in sporov.
 (4) Nediskriminacija in pravičnost: Algoritmi morajo biti zasnovani brez pristranskosti, ki bi vodila v diskriminacijo določenih družbenih skupin. Smernice naj vključujejo redno preverjanje in odpravljanje pristranskosti ter mehanizme za spremljanje učinkov UI na družbeno pravičnost. (5) Trajnostni razvoj in družbena korist: Razvoj UI naj ne služí zgolj kratkoročnim ekonomskim interesom, temveč mora prispevati tudi k reševanju družbenih in okoljskih izzivov.
Te smernice je treba podpreti z mehanizmi sodelovanja med deležniki in stalnim prilagajanjem glede na tehnološki napredek.

Dr. Franc Bračun, pomočnik uprave in pooblaščenec za podatke, NLB

3. Podnebne spremembe in trajnost 
Jasno je, da so podnebne spremembe vse bolj neposreden dejavnik, ki vpliva na globalno gospodarstvo. Kljub naraščajoči kritiki nekaterih globalnih akterjev (npr. ZDA) glede podnebnih dogovorov je bilo večkrat poudarjeno, da je treba nujno zmanjšati emisije in preiti na trajnostne prakse v industriji. 
Zeleni prehod: Razprava o prehodu na obnovljive vire energije in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv je bila ključna. Prav tako so bili izpostavljeni pomembni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industrijskih sektorjih. 
Sklep: Vzniknili so pomisleki, da bi lahko prehitro uvajanje strogih okoljskih pravil povzročilo gospodarsko stagnacijo, zato so se države dogovorile, da bo treba skrbno spremljati ravnovesje med trajnostjo in gospodarsko rastjo. 

Berger: Zeleni prehod mora biti strateško voden proces, ne politično ali ideološko motivirana dirka. Prihodnost bomo gradili z razumnimi in izvedljivimi rešitvami. To ni zaviranje napredka, ampak odgovorno ravnanje.


Potrebujemo postopen in uravnotežen prehod
V energetiki ni bližnjic. Vsaka sprememba mora temeljiti na realnih podatkih, premišljeni strategiji in dolgoročnem načrtovanju. Zeleni prehod ni izjema. Vemo, da se svet spreminja in da je treba zmanjšati izpuste. Vprašanje torej ni ali, temveč kako.
Pri tem energetska varnost in konkurenčnost gospodarstva ne smeta biti postranska tema. Prehitro in nepremišljeno ukinjanje uveljavljenih energentov brez ustreznih alternativ lahko vodi do višjih cen energije in motenj v oskrbi. To zagotovo ni pot, ki bi ji želeli slediti. Po ameriških, tudi evropski energetski velikani, kot so BP, Shell in Equinor, z zmanjševanjem zelenih naložb in višanjem vlaganj v fosilna goriva potrjujejo potrebo po skrbno načrtovanem prehodu.
Nafta in plin bosta v energetski sliki igrala ključno vlogo še dolgo. Promet, industrija in celo gospodinjstva v številnih državah danes še nimajo ekonomsko vzdržnih alternativ. Realnost je, da potrebujemo postopen in uravnotežen prehod – tak, ki bo omogočil stabilnost, konkurenčnost in trajnost hkrati. Brez zmanjšanja porabe dobrin iz dejavnosti z visokim ogljičnim odtisom, kot so npr. intenzivna govedoreja, promet, proizvodnja jekla in cementa …, in splošno manjše potrošnje, ciljev zelenega prehoda ne bomo dosegli.
V Skupini Petrol sami in v sodelovanju s strateškimi partnerji vlagamo v razvoj novih tehnologij, obnovljive in alternativne vire (vodik …), energetsko učinkovitost in digitalizacijo. Ne zato, ker je to modna muha, temveč zato, ker v tem vidimo priložnost za racionalne in dolgoročno vzdržne rešitve. A hkrati razumemo, da gospodarstvo potrebuje zanesljivo energijo – danes, jutri in čez deset let.
Zeleni prehod mora biti strateško voden proces, ne politično ali ideološko motivirana dirka. Prihodnost bomo gradili z razumnimi in izvedljivimi rešitvami. To ni zaviranje napredka, temveč odgovorno ravnanje.

Sašo Berger, predsednik uprave, Petrol

4. Gospodarstvo in finance 
Glede na izzive, kot so visoka inflacija, visoke obrestne mere in naraščajoči stroški, so se udeleženci osredotočili na iskanje rešitev, kako spodbuditi gospodarsko rast. Evropski voditelji so izpostavili nujnost zmanjšanja birokratskih ovir in bolj aktivnih politik za spodbujanje podjetništva. 
Podpora rasti: Pomemben poudarek je bil tudi na iskanju inovativnih načinov financiranja trajnostnih projektov, vključno z zelenimi obveznicami, kot načinu za spodbujanje prehoda na bolj trajnostne gospodarske modele. 
Sklep: Svet mora vlagati v nove tehnologije, podjetništvo in inovacije, hkrati pa mora biti regulacija fleksibilna in spodbujati tveganje, da bi omogočila večjo gospodarsko dinamiko. 

Hrovat: Evropska gospodarstva morajo postati bolj dinamična, omogočiti več podpore podjetništvu, lažji dostop do kapitala ter jasnejše in prožnejše okvire regulacije. Brez odprtosti za spremembe in obvladovanja tveganj bo težko zagotoviti trajnostno rast.

Bolj dinamična evropska gospodarstva
Spodbujanje gospodarske rasti v luči trajnostnih gospodarskih modelov je izjemno pomembno, vendar zahteva uravnotežen pristop, ki upošteva tako ekonomske cilje kot okoljske in socialne dejavnike. Ključ do uspeha je ustvarjanje okolja, ki podjetjem omogoča vlaganje v trajnostne projekte brez pretiranih administrativnih ovir, investicije v raziskave in razvoj, davčne olajšave za trajnostne tehnologije …
Generali zavarovalnica ključno podporo trajnostnim projektom nudi z zagotavljanjem specializiranih zavarovalnih produktov in z oblikovanjem prilagojenih zavarovalnih rešitev, ki omogočajo podjetjem, da se osredotočijo na inovacije in rast. Zavarovalnice bi v prihodnosti lahko imele še pomembnejšo vlogo pri spodbujanju trajnostnih praks z vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) meril v svoje poslovne modele. Prav tako pa bo za panogo izjemnega pomena tudi uporaba in razvoj novih tehnologij – za izboljšanje ocenjevanja tveganj in dodatno prilagajanje zavarovalnih produktov potrebam strank.
Ob zagotavljanju trajnostne rasti na eni in obvladovanjem tveganj na drugi strani je bistvenega pomena uravnoteženost. Vlade morajo sprejeti politike, ki usklajujejo razvoj trajnostnih praks z ekonomsko stabilnostjo. Prehod na trajnostno gospodarstvo mora biti postopen in ustrezno podprt s finančnimi instrumenti. Evropska gospodarstva morajo zato postati bolj dinamična, omogočiti več podpore podjetništvu, lažji dostop do kapitala in hkrati jasnejše in prožnejše okvire regulacije. Brez odprtosti za spremembe in ustreznega obvladovanja tveganj bo namreč težko zagotoviti trajnostno rast.

Vanja Hrovat, predsednica uprave, Generali zavarovalnica

5. Zdravje in biotehnologija 
Srečanje je znova izpostavilo izzive, povezane s pripravljenostjo na zdravstvene krize, po pandemiji covid-19. Slišali smo nujno potrebo, da svet izboljša kapacitete za hitro odzivanje na prihodnje pandemije in investira v boljše zdravstvene sisteme. 
Biotehnologija: Razprava o napredku v biotehnologiji, kot so genske terapije, je postala vse bolj pomembna, saj prinaša nove možnosti zdravljenja, a tudi etične dileme. 
Sklep: Fokus na potrebe po dostopnosti in enakosti v zdravstvenih storitvah, pri čemer se razkorak med razvitimi in manj razvitimi državami še povečuje. Biotehnološke inovacije morajo biti dostopne širšemu krogu ljudi, ne le tistim z višjimi dohodki. 

Štefanič Anderluh: Medtem ko sodobna biotehnologija prinaša prelomna zdravljenja, se morajo temu prilagoditi tudi zdravstveni sistemi, da bodo lahko zagotovili dostopnost in etično uporabo novih pristopov v zdravljenju.

Pripravljenost zdravstvenih sistemov na inovacije
Intenzivni napredek v biotehnologiji omogoča pospešeno odkrivanje in razvoj prebojnih terapij, ki prinašajo popolnoma nove pristope zdravljenja. V zadnjem desetletju so na trg prišla nova zdravila, ki so bila pred 10, 15 leti le koncepti v razvoju – na primer celične, genske in radioligandne terapije. Zdaj so te terapije že na voljo in prinašajo upanje bolnikom, ki živijo s hudimi boleznimi. To seveda zahteva precejšnje naložbe v raziskave in razvoj – Novartis je v letu 2024 v raziskave in razvoj vložil 9,3 milijarde ameriških dolarjev, velik del tudi v biotehnološke platforme, kot so nova generacija bioloških zdravil ter celične in genske terapije.
Medtem ko sodobna biotehnologija prinaša prelomna zdravljenja, se morajo temu prilagoditi tudi zdravstveni sistemi, da bodo lahko zagotovili dostopnost in etično uporabo novih pristopov v zdravljenju. Inovacije same po sebi namreč niso dovolj, pripravljenost zdravstvenih sistemov je enako ključna. Za vzpostavitev prave infrastrukture za inovativne terapije je nujno sodelovanje vseh deležnikov v zdravstvu. Zagotavljanje dostopnosti je odvisno od ustvarjanja močnih partnerstev med vladami, ponudniki zdravstvenih storitev, regulatornimi agencijami, farmacevtskimi podjetji, zavarovalnicami in skupnostmi bolnikov s ciljem spodbujanja naložb in odpravljanja finančnih, tehničnih in regulativnih ovir. To bo prispevalo k širokemu dostopu do naprednih terapij, izboljšalo rezultate zdravljenja za bolnike ter tako posledično pozitivno vplivalo tudi na zdravstvene sisteme in družbo.

Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica, Novartis


Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade. Saša Gnezda je glavna urednica v družbi Mediade.

Preberite tudi