Investicija, ki ni nikoli v »rdečem« ALI: Investicija, ki je vedno v zelenem

Katarina Matejčić

Denar oz. finance so nekaj, s čimer se srečujemo vsak dan in to od prve žepnine naprej. A velika večina temu, tako pomembnemu delu življenja, ne namenja niti pol toliko časa in pozornosti kot drugim vidikom vsakdana: prehrani, gibanju, sprostitvi, dopustu, celo pospravljanju. Zakaj je torej dobro, da zna vsak vaš zaposleni več kot ‘šteti do 100’?

Če povemo slikovito: eni znajo fenomenalno predstaviti glavne karakteristike svojega novega avtomobila ali pa vsaj zanje sanjskega vozila, spet drugi štejejo kalorije stebelne zelene in piščančjih beder tako rekoč miže, sestavine nočne kreme pa znajo na pamet. Kaj ko bi tako dobro poznali vse postavke plačilne liste in svoje mesečne stroške, da o proračunu oddelka, podjetja ali države sploh ne govorimo … Življenje bi bilo precej enostavnejše in to ne samo za vsakega posameznika, ampak tudi za podjetja in njihove vodje. 

Od otroštva naprej nas učijo ogromno bolj in (predvsem) manj pametnih stvari. Velika večina, vsaj če se spomnim, kaj vse smo morali znati v osnovni, sploh pa srednji šoli, je v realnem življenju manj uporabna. Naše glave se polnijo s formulami, spojinami in razmnoževanjem očesu nevidnih organizmov, nihče pa nas ne usposobi zares za leta, ki sledijo. In denar je – hočeš nočeš – del te realnost.

Kaj ko bi podjetja toliko kot vlagajo v dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu, namenila tudi za finančno izobraževanje svojih zaposlenih? Torej vložila v znanje, ki ni omejeno samo na eno delovno mesto ali podjetje, temveč je uporabno vsak dan, povsod, vse življenje!

V šoli predmeta, ki bi se osredotočal na finančno opismenjevanje, ni, doma pa številni temu ne posvečajo ne časa ne pozornosti, saj, na žalost, tega ne obvlada niti večina staršev. Ministrstvo za finance si sicer prizadeva, da bi finance vključili v obvezni šolski predmetnik, a Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nad idejo ni pretirano navdušeno. Kot pravijo, nimajo dovolj učiteljev, ti pa ne dovolj znanja. Absolutno verjamem.

Nadpovprečno povprečni

Da večina odrasle populacije ni pretirano finančno pismena je dejstvo in na to opozarjajo tudi različne raziskave. Slovenija je po enih sicer celo nad povprečjem, po drugih pod, a roko na srce, te raziskave vsebujejo res najbolj osnovne finančne pojme. Zelo dvomim, da je obrestno obrestni račun ali pa EOM vključen v vprašalnik, pa čeprav ima skoraj vsak odrasel Slovenec vsaj enkrat v življenju kredit. No, pa tudi če bi bil, morda ne bi imelo smisla, saj menda celo profesorji, specializirani prav za področje bančništva in financ, ne razumejo tveganja kreditov v švičarskih frankih. Vsaj tako je razsodilo sodišče. Morda pa gospod samo slabo povezuje teorijo in prakso ali pa zanj prav zares velja pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa.

Nikoli ni prepozno

Opisani primer seveda ni realen odraz stanja, ampak prej slovenska zanimivost, ki bi jo celo Slavko Grum z veseljem vključil v svojo dramo Dogodek v mestu Gogi. A dejstvo je, da o financah, celo osebnih, vemo premalo. In to je treba spremeniti. Zato pozitivna novica – nikoli ni prepozno. Finance na srečo niso ravno primerljive z dvovišinsko bradljo ali krogi, tam je udejstvovanje res bolje prepustiti natreniramin 20-letnicam in 20-letnikom. Ne, za finance nihče ni prestar in ne, nihče ni premalo pameten. Zato ob vsej poplavi informacij, ki smo jim dnevno priča – kar je lahko tudi dvorezen meč – res ni razloga, da se ne bi končno nečesa naučili. Članki, knjige, podkasti, izobraževanja, delavnice, aplikacije za spremljanje porabe … Samo izbrati morate pristop, ki vam je najbližje, in biti konsistentni. Ali kot mi je pred kratkim rekel eden od finančnikov: finance so kot mišice, najprej jih je treba natrenirati, nato pa biti vztrajen.

Ključ do lagodnega življenja

Denar v življenju še zdaleč ne reši vsega, vsekakor pa lahko velikokrat zelo pomaga. Prvič, obvladovanje osebnih financ omogoča učinkovito načrtovanje osebnega oz. družinskega proračuna, kar vključuje razumevanje prihodkov in odhodkov ter postavljanje realnih finančnih ciljev. To je ključno za lagodnejši življenjski stil, za varčevanje za sedanjost in prihodnost.  Drugič, finančna pismenost zmanjšuje tveganje za finančni stres, ki lahko negativno vpliva na kakovost življenja in – pomembno – tudi na poklicno pot posameznika. Osebe z višjo stopnjo finančne pismenosti so bolje pripravljene na nepredvidene dogodke in s tem izdatke ter se lažje spopadajo z dolgovi. In tretjič, zadostno znanje o financah omogoča posameznikom prepoznavanje potencialnih prevar in zlorab, kar je še posebej pomembno v današnjem digitalnem svetu, kjer so takšne situacije vse bolj pogoste. Ko človek pogleda Instagram ali Tik Tok, se zdi, da je obogateti najlažja stvar na tem svetu. Ne, najlažje je izgubiti vse prihranke ali še huje, denar, ki ga niti nismo imeli.

Kar se Janezek nauči, to Janez zna

Očitno so slovenski pregovori res večni. Torej, kar se Janezek nauči doma, na primeru osebnih financ, to Janez zna in je predvsem sposoben prenesti oz. uporabiti tudi na delovnem mestu. Slabo finančno pismen zaposleni, ki ima morda celo težave z dolgovi, je za podjetje vsekakor slaba novica. Ne samo, da bo tak posameznik tudi v službi z mislimi pri svojih problemih in torej slabo učinkovit oz. operativen, hkrati je zelo verjetno, da bo slabe navade in prakse prenesel tudi na delovno področje. Zato je vsaj določena raven znanja ključna za vse zaposlene, sploh pa za vodilne kadre oz. vodje oddelkov, ekip … Če ne znaš zase, kako boš znal za delodajalca?! Vsaj to je bil vedno moj argument, ko sem odkrila napako na svoji plačilni listi ali se pogajala za višjo plačo. Nadrejeni so najprej dvigovali obrvi in vse skupaj pospremili s pripombo »to pogledaš/narediš/zahtevaš samo ti«, ob mojem odgovoru »kako misliš, da bom dobra gospodarska novinarka, če ne znam poskrbeti niti za svoje prihodke«, pa so ugotovili, da se pač morajo strinjati z mano. Kako naj bo torej nekdo dober vodja kadrovskega oddelka, če ne ve niti to, koliko en član ekipe dejansko stane podjetje in koliko konec meseca dobi na račun? Torej bruto bruto, z malico, prevozom, regresom in božičnico na eni in dejanski priliv na tekoči račun na drugi strani. Ali pa vodja odnosov z javnostmi, ki se mu, kljub polni ekipi, malo ‘zunanje pomoči’ ne zdi »tako slabo«. Ni, če pa je to teden na teden na teden, tovrstni stroški lahko hitro presežejo stroške enega redno zaposlenega. Ampak spet, če ne vedo, kakšni so stroški enega zaposlenega …

Finančno opismeni zaposleni bi bili zadovoljni, uspešni in brez finančnega stresa tako doma kot v službi. Tak strošek za podjetje ni strošek, ampak naložba. Edina investicija, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti, temveč jo zgolj povečuje in povečuje.

Dam, da dobim

Zadovoljni zaposleni so dobri zaposleni. To je tako rekoč postalo že mantra, ki vključuje vse od dela od doma, domačih živali na delovnem mestu, plačane rekreacije, neomejenega dopusta do skupinskih druženj, kot so pikniki in teambuildingi in še in še. Kaj ko bi podjetja toliko vlagala tudi v finančno izobraževanje svojih zaposlenih? Torej v znanje, ki ni omejeno samo na eno delovno mesto ali podjetje, temveč je uporabno vsak dan, povsod, vse življenje. Če bi, bi bili njihovi zaposleni zadovoljni, uspešni in brez finančnega stresa tako doma kot v službi. In tak strošek za podjetje ni strošek, ampak naložba. Edina investicija, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti, temveč jo zgolj povečuje in povečuje. Še več, najbolj raste prav v času težav in negotovosti, torej času, v katerem živimo danes in v katerem so spremembe edina stalnica. Ni slabo, če vaša šefa nabave in prodaje vesta, kaj so carine ter predvsem kdo jih plača, kajne?

Katarina Matejčić je poslovna svetovalka, avtorica finančnega in investicijskega izobraževanja Investitorka v Pradi ter voditeljica podkasta za finančno opismenjevanje Ministrstva za finance S financami na ti.

Preberite tudi