Povezovanje: trg, tehnologija, talenti
V svetu, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in vse večja kompleksnost poslovnih izzivov, je interdisciplinarnost ključna za uspeh. Kot pedagoginja in sociologinja z 20-letnimi izkušnjami v IT-ju in prodaji sem prišla do zanimivega spoznanja: povezava med izobraževanjem, tehnologijo in poslom ni le naključna, temveč je močan primer, kako proaktivnost in interdisciplinarni pristop poganjata napredek ter korenito preoblikujeta družbo ali podjetje.
Ta uvid me je pripeljal do presenetljive primerjave med reformami Marije Terezije v 18. stoletju in današnjimi izzivi digitalne transformacije. Čeprav se zdi, da gre za popolnoma različna obdobja in kontekste, lahko v obeh primerih opazimo, kako ključno vlogo igra ‘prodaja’ idej pri uvajanju korenitih sprememb.
Cesarica je s svojim vizionarskim ukrepom uvedbe obveznega šolstva postavila temelje za modernizacijo družbe. Njen cilj ni bil le izobraževanje, temveč širša družbena preobrazba: modernizacija države in gospodarstva, zmanjševanje revščine, centralizacija in krepitev konkurenčnosti. Ti cilji presenetljivo odražajo izzive, s katerimi se soočajo današnja podjetja v procesu digitalne transformacije.
Potrebujemo novo Marijo Terezijo
Danes, več kot tri stoletja kasneje, se zdi, da potrebujemo novo Marijo Terezijo, ki bi v naše izobraževalne sisteme uvedla obvezno digitalno opismenjevanje. Tako kot je obvezno šolstvo takrat postavilo temelje za konkurenčnost držav v industrijski dobi, je danes nujno, da v obvezno izobraževanje vključimo razvoj digitalnih kompetenc in osnove računalništva. Brez tega tvegamo, da bomo postali nekonkurenčni v svetu, kjer digitalna pismenost postaja osnovna veščina.
Trenutno stanje, ko digitalne kompetence niso sistematično vključene v obvezno izobraževanje, nas postavlja v podoben položaj, kot bi bile države, ki v 18. stoletju ne bi sledile reformam Marije Terezije. Razlika je le v tem, da se danes spremembe dogajajo veliko hitreje in da so posledice zaostajanja lahko še bolj dramatične.
Prodajanje idej
Tako kot je vladarica habsburških dežel morala ‘prodati’ idejo obveznega šolstva skeptični javnosti, se danes soočamo z izzivom, kako prepričati vse deležnike – od oblikovalcev politik do staršev in učiteljev – o nujnosti vključevanja digitalnih kompetenc v osnovno izobraževanje. To ni le vprašanje dodajanja novega predmeta v kurikulum, temveč gre za temeljito preobrazbo načina razumevanja pismenosti v 21. stoletju.
V tem kontekstu prodaja idej in vizij postaja ključna veščina tudi v poslovnem svetu. Managerji se znajdejo v podobni vlogi kot zagovorniki izobraževalnih reform – ‘prodati’ morajo koncept digitalne transformacije znotraj svojih organizacij. Ne gre le za prodajo tehnoloških rešitev, ampak za prepričevanje o nujnosti celostne digitalne preobrazbe.
Od Marije Terezije, ki je ‘prodala’ idejo obveznega šolstva, do današnjih direktorjev, ki prepričujejo upravne odbore o nujnosti digitalnih projektov – vsi ti izvajajo prodajo idej in vizij za boljšo prihodnost.
Ta vzporednica med izobraževalnim sistemom in poslovnim svetom poudarja, kako pomembna je sposobnost učinkovite komunikacije in ‘prodaje’ idej na vseh družbenih ravneh. Managerji morajo, podobno kot zagovorniki izobraževalnih reform, razviti interdisciplinarni pristop, ki združuje razumevanje tehnologije, poslovnih procesov, človeških virov in širših družbenih trendov.
Uspešni managerji v digitalni dobi
To so tisti, ki znajo:
- prepoznati potrebo po digitalnih kompetencah znotraj svoje organizacije;
- oblikovati vizijo digitalne transformacije, prilagojeno specifičnim potrebam podjetja;
- prepričljivo predstaviti to vizijo vsem deležnikom, od zaposlenih do upravnega odbora;
- implementirati spremembe na način, ki upošteva tehnološke in človeške vidike.
Tako kot potrebujemo zagovornike digitalnega opismenjevanja v izobraževalnem sistemu, potrebujemo tudi managerje – zagovornike digitalne transformacije znotraj svojih organizacij. Oboji imajo nosilno vlogo pri oblikovanju družbe in gospodarstva, ki bo konkurenčno v digitalni dobi.
Vzporednica ni naključna. V obeh primerih gre za prepoznavanje potreb in izzivov, ki jih prinaša digitalna doba. Managerji, podobno kot zagovorniki izobraževalnih reform, so ambasadorji novih idej. Njihov prodajni pristop premošča vrzel med teorijo in prakso, spodbuja razvoj novih rešitev in pospešuje široko posvojitev novih tehnologij.
Vloga managerjev, ki razumejo moč interdisciplinarnega pristopa in pomen ‘prodaje’ idej, presega tradicionalne meje poslovnega sveta in sega v širšo družbo, kjer lahko s svojim zgledom in delovanjem spodbujajo digitalno pismenost in inovativnost.
Brez učinkovitega prodajnega pristopa bi mnoge inovacije ostale neizkoriščene. Organizacije bi težje rasle in se razvijale, družba pa bi se počasneje prilagajala novim izzivom. Managerji, ki uspešno ‘prodajajo’ idejo digitalne transformacije, izboljšujejo konkurenčnost svojih podjetij in posredno prispevajo tudi k dvigu digitalnih kompetenc v celotni družbi.
Prodaja ne sme biti manipulacija
Pomembno je poudariti, da prodaja v tem kontekstu ni in ne sme biti manipulacija. Etična prodaja, naj gre za uvajanje digitalnih kompetenc v šole ali za digitalno transformacijo podjetij, temelji na iskrenosti, transparentnosti in obojestranskih koristih. Stremi k reševanju resničnih problemov, ne k izkoriščanju za lastno dobrobit. Gradi dolgoročne odnose in sledi etičnim načelom.
V najširšem smislu prodaja ni omejena le na posameznike z nazivom prodajalec, temveč je ključna dejavnost, ki jo izvajajo različni akterji v družbi in poslovnem svetu.
Interdisciplinarnost kot ključ do uspeha v digitalni dobi
V dobi digitalne transformacije postaja jasno, da uspeh ni odvisen le od tehnoloških inovacij, temveč tudi od sposobnosti njihovega učinkovitega uvajanja in široke posvojitve. Managerji, ki razumejo moč interdisciplinarnega pristopa in pomen ‘prodaje’ idej, bodo v tej preobrazbi ključni akterji. Njihova vloga presega tradicionalne meje poslovnega sveta in sega v širšo družbo, kjer lahko s svojim zgledom in delovanjem spodbujajo digitalno pismenost in inovativnost. Kot nekoč Marija Terezija imajo danes managerji priložnost in odgovornost, da oblikujejo prihodnost, ki bo temeljila na digitalnih kompetencah in interdisciplinarnem razumevanju. V tem procesu bo ključno, da ohranijo etični pristop, gradijo na iskrenosti in transparentnosti ter stremijo k ustvarjanju dolgoročne vrednosti za vse deležnike. Le tako bomo lahko zgradili družbo in gospodarstvo, ki bo konkurenčno, trajnostno in pravično v digitalni dobi. Čas je, da sprejmemo to novo paradigmo in začnemo aktivno oblikovati digitalno prihodnost, v kateri bodo trg, tehnologija in talenti delovali v harmoniji za skupno dobro.
Kaj so stranke pripravljene plačati?
»Ne glede na to, ali gre za optimizacijo, inovacijo ali preprečevanje napak, je ključno, da dobro razumemo potrebe – tako cilje kot procese. Tehnologija nam ponuja številne možnosti za izboljšano komuniciranje tako znotraj kot zunaj organizacije ter za ustvarjanje nove vrednosti skozi inovacije. Pomembno je, da se osredotočimo na tisto, kar stranke dejansko potrebujejo in so pripravljene plačati – ne le z denarjem, temveč tudi s svoj
