Materinstvo ali/in kariera?

Monika Lapanja

Starševstvo je trening uravnavanja trdnosti in topline – odločnosti in empatičnosti. Mar niso to ravno vrednote, lastnosti, kompetence, znanja in veščine vodenja, ki jih tako zelo cenimo in iščemo v naših delovnih okoljih? Zato: če resnično želimo prihodnost, v kateri bodo ženske samozavestno usklajevale kariero in materinstvo, moramo prepoznati, da je podpora mladim družinam naložba v uspešnejšo družbo.

Staranje prebivalstva naj bi v Sloveniji potekalo še hitreje kot v povprečju EU, kjer se po podatkih Eurostata na vsako osebo, starejšo od 65 let, do leta 2050 predvideva manj kot dva prebivalca v starosti 15–64 let. Za stabilno obnavljanje prebivalstva je potrebna rodnost 2,1 otroka na žensko, vendar je v Sloveniji leta 2023 ta znašala le 1,5, kar vzbuja skrb. Dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete UL nam je na dogodku Združenja Manager Umetnost vodenja – pogledi uspešnih žensk, predstavil projekcijo za leto 2025. Ta predvideva še dodaten padec novorojenih otrok, pod številko 17.000. V Sloveniji je starost žensk ob rojstvu prvega otroka dosegla 29,7 leta (2023), kar pomeni, da je med 30-letnicami približno 45 % žensk (še) brez otrok. Narašča tudi trend t. i. brezrodnosti, za zahodnoevropske države je značilno, da v povprečju približno petina žensk ostane brez otrok, zadnji razpoložljiv podatek SURS-a za leto 2021 v Sloveniji znaša 11,4 %.

Zakaj manjše družine in premišljene odločitve o starševstvu?

Mladi kot ključni pogoj za ustvarjanje družine pogosto navajajo ekonomsko stabilnost, pri čemer dajejo prednost lastni nepremičnini. Ker sicer si je ob visokih stroških najemnin in bivanja ter dodatno visokih stroških, ki jih prinaša vzgoja in preživljanje otrok, težko privoščiti materialno kakovostno življenje, kaj šele poskrbeti za socialno varno prihodnost sebe in otrok. Pri čemer opažam trend, da mlajše generacije vedno bolj stremijo k skrbi za prihodnost otrok že, ko so le ti denimo še v vrtcu. Varčevanje za študij v tujini, odgovornost ustvariti toliko, da bodo otroci po 18. letu starosti ali po študiju preskrbljeni. Nekdaj uveljavljen pogled, da so starši dolžni za otroke skrbeti le do prve zaposlitve, postaja preteklost. Če povzamem, danes je pomembno, da je finančna varnost urejena pred prvim otrokom, pred 30. letom, čeprav imamo, v primeru študija, takrat v povprečju šele pet let delovne dobe. Če citiram Marto Klevišar, predsednico uprave Adria Dom in Managerko leta 2023, mamo dveh otrok: »Kariero gradimo več desetletij. Pravijo, da otrok, ki osmišlja naše življenje, do svojega 10. leta potrebuje kar 70 % starševske pozornosti. Delovna doba traja 40 let. Če se odločimo za kariero pri 40-ih, imamo zanjo še 25 let časa.«

Plačna vrzel in zamik v napredovanju

Raziskave kažejo, da gre za globalno razširjen pojav: po rojstvu prvega otroka se karierne poti žensk in moških močno razidejo – ženske pogosto upočasnijo napredovanje ali začasno izstopijo s trga dela, kar ima dolgoročne posledice na njihov dohodek ter napredovanje. V Sloveniji je negativni vpliv materinstva na dohodek prisoten, a po Eurostatu sorazmerno manjši kot v mnogih evropskih državah. Razlog je v bolje plačani porodniški dobi ter visoki stopnji vrnitve mater na delo s polnim delovnim časom, v tujini je denimo delo mater s skrajšanim delovnim časom pogostejša praksa. Kljub temu slovenske matere pogosto zamudijo možnosti za napredovanje v času odsotnosti in prilagajanja družinskemu življenju. To se lahko odraža v počasnejšem vzponu po karierni lestvici ali manjših dohodkovnih zvišanjih, zlasti v primerjavi z vrstnicami brez otrok in z moškimi kolegi.

Vpliv delovnega okolja

Pogosto se tudi dogaja, da bodoče mame v svojih delovnih okoljih ne čutijo psihološke varnosti, ki bi jim olajšala odločitev za otroka. Delodajalci lahko nezavedno predpostavljajo, da bo mama zaradi družine manj ambiciozna ali manj dosegljiva za zahtevne naloge ali pa dojemajo matere kot manj fleksibilne oz. manj predane službi zaradi družinskih obveznosti (Coface.org). ​Nekateri delodajalci se bojijo tudi zahtevnega usklajevanja nadomeščanj v času materinskih in očetovskih dopustov ter pogostih odsotnosti v obdobju, ko so otroci majhni. V Avstriji se ženskam med porodniško dohodek lahko tudi razpolovi, zakonsko pa je predpisanih največ deset dni odsotnosti zaradi nege otroka. Podatki kažejo, da visoko izobražene ženske, ki se pogosto usmerjajo v zahtevne kariere, nadpovprečno pogosto ostanejo brez otrok – ocena Wittgensteincentre je okoli 30 %. Usklajevanje službe z zasebnim življenjem je zagotovo izziv, a vemo, da materinstvo s seboj prinese tudi toliko lepih in pozitivnih stvari.

Mladim je danes pomembno, da je njihova finančna varnost urejena pred prvim otrokom, pred 30. letom starosti – čeprav imajo, v primeru študija, takrat v povprečju šele pet let delovne dobe.

Materinstvo kot prednost, ne ovira

Karierni razvoj mora spremljati tudi osebni razvoj in ne moremo mimo dejstva, da ima materinstvo lahko izjemen vpliv tako na enega kot drugega. Materinstvo je intenziven trening prilagodljivosti, empatije in čustvene inteligence. Izboljša organizacijske sposobnosti, sposobnost postavljanja prioritet ter učinkovitega reševanja težav. Nepričakovane situacije, neprespane noči in toliko ‘novih’ skrbi prispeva k odpornosti in sposobnosti spopadanja s stresom. Družina da nov notranji smisel, poveča odgovornost, poveča motivacijo in željo po uspehu. Starševstvo je trening uravnavanja trdnosti in topline – odločnosti in empatičnosti. Mar niso to ravno vrednote, lastnosti, kompetence, znanja in veščine vodenja, ki jih tako zelo cenimo in iščemo v naših delovnih okoljih?

V Upravnem odboru Sekcije managerk Združenja Manager tematiki mladih na začetku karierne poti posvečamo posebno pozornost. Kakšne spodbude bi opogumile mlade perspektivne posameznice, da bi se kljub kariernim ambicijam odločile za družino, ker je to ključno za dolgoročni obstoj naše družbe? Imamo mnogo idej, od takih, ki niso tako zelo v naši moči in so povezane s sistemskimi, državnimi spodbudami, do takih, na katere lahko lažje vplivamo. Da na primer z znanjem opolnomočimo vodje ter odločevalce v delovnih okoljih, da bodo materinstvo videli kot močno prednost in ne kot oviro. Da govorimo o dobrih zgodbah, kot so letošnje Artemide, ki so na dogodku Združenja Manager predstavile svoje karierne poti. Uspešno vodijo ekipe in podjetja, med njimi so tudi mame. Letošnje leto smo denimo na izobraževalnem programu MBA, z željo intenzivnega dodatnega razvoja, pozdravili udeleženko na vodilnem položaju, mamo dveh otrok, tretji je na poti. Kako občudujem to motivacijo, pogum, delavnost, vztrajnost. Pa tudi sama se lahko poistovetim z vlogo tako mame kot vodje in direktorice, ki je v starševstvo pospremila in nazaj sprejela mnoge sodelavke ter sodelavce. Zato: res se da, če se hoče!

Raziskave kažejo, da gre za globalno razširjen pojav: po rojstvu prvega otroka se karierne poti žensk in moških močno razidejo – ženske pogosto upočasnijo napredovanje ali začasno izstopijo s trga dela, kar ima dolgoročne posledice na njihov dohodek ter napredovanje.

Če resnično želimo prihodnost, v kateri bodo ženske samozavestno usklajevale kariero in materinstvo, moramo prepoznati, da je podpora mladim družinam naložba v uspešnejšo družbo. Prave odločitve so tiste, ki spodbujajo tako profesionalni kot osebni razvoj – in materinstvo je lahko ena najbolj izpopolnjujočih izkušenj na tej poti.  

Monika Lapanja je svetovalka Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete.

Preberite tudi