Ko bo Slovenija postala dežela gazel …

Gazele poslujejo bolj stabilno in bolj varno od povprečja slovenskega gospodarstva. To je potrdila raziskava trajnostne uspešnosti teh najhitreje rastočih podjetij v 20 letih, odkar se medijsko-raziskovalni projekt Gazela priklanja tem izjemnim slovenskim podjetjem. Od skupaj 90 gazel jih kar 89 % posluje uspešno na dolgi rok. Kakšen je recept njihove trajnostne poskočnosti?

Gazele so dinamična podjetja: hitro se prilagajajo ne glede na svojo velikost. Ves čas so budne in na preži, da jih nič ne preseneti in ostajajo konkurenčne. Imajo široko odprte oči, ušesa in srce – za nove poslovne priložnosti, razvoj sodelavcev in potrebe lokalnega okolja. Mar jim je za celoten ekosistem, v katerem delujejo, saj se zavedajo svojega vpliva, odgovornosti in soodvisnosti.

Skrivne sestavine njihovega dolgoročnega uspešnega poslovanja, ki jih lahko izluščimo iz njihovih zgodb, so obče človeške: odgovornost, spoštovanje, zaupanje, vztrajnost, pogum … A te vrednote niso samo zapisane, v gazelah jih čutijo, delajo in živijo vsi – lastniki, vodje in zaposleni.

Odgovornost in spoštovanje

Podjetje KLS Ljubno je bilo zlata gazela leta 2011. Direktor podjetja in današnji predsednik Sveta Gazela Bogomir Strašek poudarja, da nimajo ambicije postati veliko podjetje, želijo pa ostati dobro podjetje: najboljši v tem, kar delajo, in ohranjati svojo pozicijo na trgu. Iz izkušenj ve, da »dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo na pravi način prave stvari. Te pa so nenehen razvoj, boj s konkurenco in produktivnost.« Treba je goreti za idejo, za njo navdušiti druge, jo razvijati in prodati, hkrati pa skrbeti za preživetje.

Kako v izjemno konkurenčni panogi krepiti svoje mesto? KLS Ljubno gradi na močni kulturi uslužnosti: so inovativen, visoko kakovosten in dolgoročno zanesljiv poslovni partner, ves čas na razpolago svojim kupcem. Po Straškovih besedah pa lahko odličnost podjetja gradijo, samo če sočasno krepijo etičnost, medsebojno spoštovanje in se zavedajo svoje odgovornosti do družine, zaposlenih, njihovih družin ter do lokalnega okolja. Marsikdo ne razume podjetnosti in podjetništva, poudarja Andrej Orožen, direktor Dewesofta, zlate gazele 2012. Pravi, da to najlažje spreminjajo z lastniškim vključevanjem sodelavcev, ki tako lažje razumejo, da je podjetništvo tudi odgovornost.

Gazele so dinamična podjetja: hitro se prilagajajo, ves čas so budne in na preži, da ostajajo konkurenčne. Imajo široko odprte oči, ušesa in srce – za nove priložnosti, razvoj sodelavcev in potrebe lokalnega okolja.

V Adria Mobil, bronasti gazeli 2002, ki jo vodi Sonja Gole, ne sprašujejo, kdo je dosegel uspeh: »Zanj smo zaslužni vsi, ne le nekaj posameznikov«. Po njenem mnenju je pravo kulturo podjetnosti mogoče razviti z vključevanjem vseh ter motivacijo, da lahko sodelavci naredijo tudi napake.

Pogum, ponos in zaupanje

Po Dewesoftu se zgledujejo celo mednarodni konkurenti. »Ko nas je obiskal velik konkurent, je priznal, da si želi, da bi na področju tehnologije čez osem let bili tu, kjer smo danes mi,« je ponosen Orožen. Jože Colarič, predsednik uprave Krke, zlate gazele 2010, je prepričan, da k inovativnosti najbolj pripomore konkurenca. Ta jih sili v nenehen razvoj drugačnih pristopov in izdelkov, da se kljub velikosti kot gazela poskočno prilagajajo razmeram na trgu.

Razvojni potencial gazel je veter v jadra zaposlenih in lokalnega okolja. Radko Luzar, direktor gazele L-Tek, je bil presenečen nad zagonom, ki so ga dobili sodelavci, ko je kljub temu, da bi že lahko šel v pokoj, začel v Šentjerneju graditi novo tovarno. »Zaposlenim sem s tem dal jasno sporočilo, da so njihova delovna mesta dolgoročno zanesljiva.« Na zaupanje med vodstvom in zaposlenimi prisega tudi Matej Penca, prokurist podjetja BIA Separations, primorsko-notranjske zmagovalke 2012. »V podjetju so ostali tisti, ki zaupajo v tehnologijo, v idejo direktorja in v lastne sposobnosti, da znajo ideje udejanjiti.« Danes se soočajo z izzivom izjemne rasti obsega naročil.

Kako pa bi se morale slovenske blagovne znamke predstavljati na mednarodnih trgih? »Slovenija je center Evrope, vse ostalo pa je okoli nas,« je prepričan Marino Furlan, ki je z ženo Marjetko ustanovil podjetje Intra lighting, srebrno gazelo 2018. Dodaja, da smo v razvoju tehnoloških rešitev Slovenci odlični, pademo pa na izpitu iz prodaje in marketinga.

Ambicioznost in sodelovanje

Kljub negotovim časom ostajamo ambiciozni, je odločno sporočilo Sabine Sobočan, direktorice Varis Lendava, bronaste gazele 2017, kjer bodo do konca leta končali 2,5 milijona evrov vredno investicijo v novo proizvodno halo. Pri tem vključujejo lokalna partnerska podjetja. Sodelovanje je močno gonilo razvoja in rasti, česar se gazele izjemno dobro zavedajo.

Tudi VIRS, zlata gazela 2019, na čelu z direktorjem Renatom Pahorjem poudarja pomen investicij, da ostajajo v ligi prvakov. Razvoju so letos namenili že preko pol milijona evrov. »Višjo dodano vrednost bomo dosegali z višjo stopnjo robotizacije in avtomatizacije, pa tudi z razvojem lastnih odličnih kadrov, ki so motivirani, zadovoljni ter se poistovetijo z našimi visokimi standardi in vrednotami,« pravi Pahor. Ko gre za kadre, Enej Kuščer, prokurist podjetja Acies Bio, zmagovalke osrednjeslovenske regije 2018, prisega na mlade, pri katerih naj bi že v šolah krepili empatijo, odgovornost in kulturo povezovanja.

Gole je prepričana, da bomo vsi postali odlični, ko bomo imeli notranjo željo po sodelovanju in bomo ponosni na dosežke vseh. Takrat bo Slovenija postala dežela gazel.

Gazele nastavljajo ogledalo gospodarstvu

Ne glede na to, ali z nekom sodelujete že več let ali ste šele začeli, je pomembno, da poleg podrobnega pregleda poslovanja zadnjih nekaj let redno preverjate tudi vse spremenljive kazalnike, kot so plačilni indeks, dinamična bonitetna ocena, ocena Failure Score in čas preživetja. Regijski zmagovalci izbora Gazele so bili v primerjavi z gospodarstvom uspešnejši pri vseh omenjenih kazalnikih.

Zlate gazele z izjemno finančno oceno in kondicijo 


Finančna ocena ocenjuje kakovost poslovanja podjetja z vidika likvidnosti in donosnosti. Povprečna ocena zlatih gazel v letu 2020 je najvišja možna: ocena A (96 točk). Povprečna ocena regijskih zmagovalcev je prav tako A, a je povprečno število točk nekoliko manjše (90 točk). Na ravni Slovenije je povprečna ocena gospodarskih družb C (77 točk).  
Ocena verjetnosti Failure Score je zanesljiv pokazatelj finančne kondicije podjetja in za naslednjih 12 mesecev napoveduje verjetnost negativnega dogodka (izbrisa, insolventnosti, blokade računa itd.). V letu 2019 imajo zlate gazele povprečno oceno AAA (100 točk), regijski zmagovalci oceno AA (96 točk), medtem ko je v gospodarstvu povprečna ocena razred nižja in dosega 85 točk. 

Regijski zmagovalci uspešnejši od povprečja gospodarstva 


Finančni podatki za leto 2018 kažejo na veliko produktivnost teh podjetij. Regijski zmagovalci so bili v primerjavi s celotnim gospodarstvom uspešnejši pri vseh kazalnikih: 12.000 evrov višja dodana vrednost, precej nižja zadolženost, 2.500 evrov višji prihodki na zaposlenega in 8.000 evrov višji dobiček na zaposlenega. Zlate gazele še dodatno izstopajo: njihova dodana vrednost na zaposlenega je bila v letu 2018 70.259 evrov, imajo najnižjo zadolženost primerjalnih skupin ter najvišji dobiček na zaposlenega. 

Gazele so stabilne in dolgoročno vzdržne  


Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje pri finalistih. V letu 2018 so regijski zmagovalci v primerjavi z gospodarstvom svoje dejavnosti več financirali z lastnimi viri (64 %) in manj z zadolževanjem. Zlate gazele so z lastnimi viri financirale kar 71 % svoje dejavnosti.  
Da bi identificirali likvidnostne težave v podjetjih, so v Bisnodu razvili kazalnik za stresne razmere ‘čas preživetja’ (angl. Time-to-wall/TTW). Ta napove število dni, ki jih podjetje lahko preživi ob različnih obsegih zmanjšanja prodaje. Izračun je pokazal, da je ob 100-% upadu prodaje predvideni povprečni TTW zlatih gazel 115 dni, regijskih zmagovalcev pa 96 dni.  

Damir Simonović je analitik v družbi Bisnode. Petra Ilar je izvršna urednica v podjetju Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 47, novembra 2020.

Preberite tudi