Razvoju dajemo krila

Rok Hodej, mag. Edita Krajnović

Pogovor z novim predsednikom Združenja Manager Markom Lukićem, direktorjem Lumar IG, je potekal v več delih. Na seji upravnega odbora je večkrat poudaril, da želi prisluhniti mladim – da bo vedel, ali sploh razume duh časa. Poglobljeno želi razumeti tudi pomen Podviga, ki ga je pognal njegov predhodnik. Zase pravi, da je človek evolucije in si pri uresničevanju programa želi vključenosti članic in članov.

Borut Cvetko, Mediaspeed

Svojo kandidaturo ste predstavili z Messnerjevo mislijo: “Gora preprosto je.” Kaj sporoča metafora? 

To, kar je zunaj in na kar kratkoročno ne moremo vplivati, je danost in je za vse enako. To je naša gora, ki jo moramo najprej sprejeti. Če želimo priti na drugo stran, lahko vanjo kopljemo predor, lahko pa jo poskusimo preplezati in na drugi strani sestopiti, kar bo verjetno hitreje. V podjetju se vedno osredotočam na tisto, kar je nam lastno, na naša notranja področja, kjer lahko sami rešujemo probleme in nanje vplivamo. Pogosto se preveč obremenjujemo z zunanjimi dejavniki, kot je davčno okolje ipd., a kratkoročno jih težko spreminjamo, zato moramo poiskati pot znotraj obstoječega okvira.

Blizu vam je misel Managerja leta 2025 Enverja Šišića, ki o svoji poklicni poti pravi: »Vse lahke poti so bile zasedene«.

Če ostanem pri plezanju: ko smo Slovenci prišli na Himalajo, so bili vsi osemtisočaki že preplezani. Ostale so samo še težke poti oz. stene. Če smo se želeli postaviti na zemljevid plezalskega sveta, smo morali zagristi v tisto, kar je ostalo. Ker so bile zahtevne, smo si naredili ime in skozi težke boje postali boljši kot ostali. Enako je v poslu. Ko z nečim začneš, verjetno to nekdo že dela. Spomniti se moraš nekaj novega, inovativnega, drugačnega, kar je v prvi fazi težje, te pa postavi na zemljevid in daje na dolgi rok boljše rezultate, krepi konkurenčnost.

Osrednja ambicija mandata je preskok malih in srednje velikih podjetij. Slogan programa je Razvoju dajemo krila.

Najprej moramo razumeti, da so velika podjetja pri nas zelo dobro urejena, pogosto gre za multinacionalke, ki svoje področje odlično obvladujejo. Po drugi strani pa imajo majhna in srednje velika podjetja (MSP) ogromen potencial rasti, vendar so včasih premalo ambiciozna. Ta neambicioznost velikokrat izhaja iz strahu pred neznanim; ljudje težko izpustijo tisto, kar jih je pripeljalo do trenutne točke, četudi jih to isto znanje ne bo nujno peljalo naprej.

Če pogledamo evropski prostor, vidimo, da so najuspešnejše države pogosto majhne in agilne, kar pomeni, da ima tudi Slovenija neskončen potencial. V prvi vrsti so sicer te države imele političen konsenz, kam želijo iti, kar je pri nas izziv. Če želimo, da naša srednja podjetja zrastejo, jim moramo pokazati, da zunaj obstaja nekaj več. Slovenci smo pogosto vzgojeni v miselnosti ‘bolje vrabec v roki kot golob na strehi’ in se bojimo tvegati rast, a v resnici z izogibanjem rasti tvegamo največ.

Seveda pa takšen preskok zahteva spremembo kulture podjetja, kar je izredno težko. Direktor ne more biti več ‘general na vrhu piramide’, pod katerim teče vojska. Vzpostaviti je treba strukturo pravih vodij in jih opolnomočiti, da lahko samostojno odločajo, saj upravljanje iz ene roke postane preveč tvegano in neobvladljivo.

Kaj je tisto pomembno, kar nadaljujete oz. nadgrajujete iz programa predhodnika? 

Zelo pomembna tema, ki jo je izpostavil že Iztok Seljak v svojem mandatu, je izboljšanje managementa. Po številnih kazalnikih kakovosti, med njimi tudi managementa, zaostajamo za primerljivimi državami, čeprav imamo sicer odlično infrastrukturo in šolstvo ter nasploh pogoje za razvoj. Med članicami in člani našega združenja slišim veliko željo po spremembi in po neki drugačni vlogi v družbi, ki pa za uresničitev zahteva ogromno energije in poguma.

Pogum je potreben, da stopimo iz svoje cone udobja. Ta je kratkoročno prijetna, a če sprememb ne vodimo sami, se bomo jutri znašli v neudobni coni. Danes še držimo volan v rokah, jutri pa smo lahko le potniki na ladji brez krmila.

Kako razumete dvojnost poslanstva Združenja Manager: Dobri rezultati, na pravi način? 

Ko greš na olimpijske igre, nikogar ne zanima tvoj potencial, vse zanimajo rezultati. Tako je tudi pri vodenju: rezultati so pomembni. A gre za to, kako jih dosežemo – ta koncept se je skozi čas razvil in transcendiral. Pred 10 leti je ‘na pravi način’ pomenilo predvsem, da delamo skladno z zakoni in moralnimi normami. Danes smo tej dvodimenzionalni matriki dodali tretjo dimenzijo – trajnost.

Za prave spremembe potrebujemo aktivno vključenost in vpetost vseh članov in članic. Vodstvo je lahko iniciator, a realizacijo lahko udejanjimo le kot povezana ekipa.

Pri tem ne govorim o birokratsko vsiljeni ESG trajnosti, pri kateri se je pogosto pomen s prevodom izgubil. Govorim o avtentični trajnosti, ki izhaja iz nas samih. Kot majhno gospodarstvo ne moremo globalno tekmovati v masovni proizvodnji, lahko pa smo svetovni prvaki v nišnih produktih. Rasti moramo skozi visoko dodano vrednost in kdor dela na takšen način, je že sam po sebi trajnosten, saj ne temelji zgolj na količini.

Sekcija managerk je izpostavila pogosto prezrt podatek UMAR-ja: delež žensk v rodni dobi se je v Sloveniji izrazito zmanjšal, rodnost pa pada. Kako vidite to problematiko in presihajoč trg talentov? 

To je izjemno globoko sociološko in antropološko vprašanje. Kar zadeva sistemsko ureditev in ‘family-life balance‘, smo v Sloveniji dejansko med boljšimi; imamo polno plačano porodniško odsotnost, očetovski dopust in precej vzorno organizirane vrtce, če izvzamem njihovo neprilagojenost na sodobno organiziranost dela.

Težava nastopi pri vprašanju, če naš sistem ambicioznim managerkam ali strokovnjakinjam zares omogoča enak karierni razvoj. Še vedno me tudi čudi, da se moramo danes sploh pogovarjati o izenačitvi plač za isto delovno mesto, kot da bi imeli za ženske in moške različno sistematizacijo. Tukaj Sekcija managerk opravlja resnično vzorno delo, saj te pomembne teme nenehno odpira v poslovnem svetu, ki še vedno nosi veliko vzorcev in bremen iz preteklosti.

Poudarjate, da mora profesionalizacija vodenja postati standard in ne izjema. Kaj je za vas dobro vodenje?

Dobro vodenje se začne pri avtentičnosti. To pomeni, da se kot vodja zavedaš svojih pomanjkljivosti, da pred njimi ne bežiš, ampak se z njimi soočiš. Zavedati se moraš, da nisi najpametnejši in da ljudje v ekipo prinašajo različno ‘prtljago’, za kar je potrebna empatija.

Kot alpinist sem se naučil, da ni problem voditi in plezati, dokler je vreme lepo in gre vse po planu. Pravo vodenje se pokaže, ko se znajdeš v nevihti. V kriznih in težkih situacijah ljudje pogosto otrpnejo in takrat potrebujejo nekoga z integriteto, na katerega se lahko zanesejo. Vodjo, ki bo, tudi če se ladji odlomi krmilo, skupaj z ekipo poiskal rešitev, ne pa obupal.

Kako se boste lotil naloge, da ZM ni v vlogi prosilca, temveč partnerja, ki soustvarja gospodarsko in regulativno okolje? Kateri bo vaš prvi ‘testni’ dialog z vlado?

Teme, ki jih odpiramo, so že dolgo znane in prežvečene: ustrezno davčno okolje, debirokratizacija in nekakšna oblika razvojne kapice. Moj prvi cilj je vzpostavitev medsebojnega spoštovanja. Managerji in podjetniki smo izjemno vitalen del družbe in ne smemo biti obravnavani ali slikani kot sovražniki naroda.

Slovenci smo pogosto vzgojeni v miselnosti ‘bolje vrabec v roki kot golob na strehi’ in se bojimo tvegati rast, a v resnici z izogibanjem rasti tvegamo največ.

Zloraba določenih družbenih skupin za kratkoročne politične interese povzroča nepopravljivo škodo, ki jo je kasneje zelo težko zakrpati. Predstavljajte si pleten norveški pulover: če vam en jelenček na njem ni všeč in razparate cel pulover, da bi vpletli snežinko, boste na koncu morda ugotovili, da ste uničili cel pulover. Zato si želim predvsem pravega partnerskega dialoga. Če ne bomo ustvarili okolja in sistema nagrajevanja, ki bo zadržal strokovnjake, se bo tihi odhod talentov in podjetij nadaljeval. To je pogosto nepovraten proces; tistih, ki odidejo, včasih ne dobimo nazaj tudi po 20 let.

Imate za konec še kakšno misel za člane Združenja Manager?

Sposodil in priredil bom znani Kennedyjev izrek: Ne sprašujte se, kaj lahko Združenje Manager stori za vas, ampak kaj ste tudi sami pripravljeni narediti za razvoj našega poklica. Za prave spremembe potrebujemo aktivno vključenost in vpetost vseh članov in članic. Vodstvo je lahko iniciator, a realizacijo in prave ideje lahko udejanjimo le kot povezana ekipa.

Rok Hodej je strokovni sodelavec Združenja Manager. Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade.

Preberite tudi