Kaj zaposleni govorijo (p)o podjetju

Maruša Grah, Zenel Batagelj

Sodobno vodenje v bitki za talente zahteva razumevanje kakovosti odnosov v organizaciji in prehod od gole statistike k vsebini. Z vključevanjem teh podatkov v diagnostiko uspešnosti podjetja dobimo natančen smerokaz za razvoj inovativnih in odpornih ekip, ki so temelj dolgoročne gospodarske prebojnosti.

Se kot voditelj lahko kakovostno odločate brez dobrih podatkov? Prepuščanje diagnostike stanja v podjetjih občutku ali naključju ni le organizacijska pomanjkljivost, temveč strateško tveganje z merljivimi posledicami. McKinsey Global Institute v raziskavi Performance through people (2023) ugotavlja, da so organizacije, ki enako vlagajo tako v poslovne rezultate kot v ljudi, 4,3-krat bolj verjetno v vrhu finančne uspešnosti.

Zdravi odnosi so predpogoj za sproščanje vrednosti, ki leži v najbolj trajnostnem viru organizacije – vaših ljudeh. Prav ljudje so en od ključnih temeljev načel industrije 5.0, ki jo Evropska komisija opredeljuje kot prehod k trajnostni, na človeka usmerjeni in odporni industriji, v kateri vlogo človeka krepi tehnologija in pomaga kapitalizirati njegovo dodano vrednost. Merjenje človeškega faktorja, tj. kakovosti odnosov v organizaciji, zato ni zgolj kadrovsko orodje, temveč osnova za izpraševanje in potrjevanje konkurenčne prednosti.  

Premik moči: zakaj ‘občutek’ več ne zadošča?

Tehtnica na trgu dela se je v zadnjih letih odločno nagnila v prid talentom. Demografski trendi so neizprosni: bazen razpoložljivih kadrov se krči, generacije v delovnih okoljih se mešajo, vsaka prinaša drugačna pričakovanja. Hkrati je pandemija za vselej spremenila razmerje med zaposlenimi in delodajalci – fleksibilnost, avtonomija in kakovost odnosov na delovnem mestu so postale nepogrešljive sestavine vrednostne ponudbe zaposlovalca.

Zlata nit naslavlja eno ključnih razvojnih ovir Slovenije: nizko privlačnost za talente in pomanjkanje sistematičnega spremljanja kakovosti delovnega okolja za zaposlene.

Zato prihodnost najboljših podjetij ni zapisana le v poslovnih načrtih, temveč izvira iz moči odnosov med ljudmi, ki jih soustvarjajo. Na tem področju smo pionirski, saj je Slovenija prva država na svetu, ki sistematično meri kakovost odnosov na delovnem mestu. Medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit časnika Dnevnik, ki teče že 19. leto zapored, predstavlja EKG odnosov v organizaciji. Podjetju omogoča upravljanje tega pomembnega dejavnika, zaradi katerega vas lahko talenti izberejo ali pa zapustijo.

Ko številke dobijo svoj glas – kazalnik eNPS

Indikator stopnje priporočanja ali NPS (ang. Net Promotor Score) se je v slovenskem managementu dobro ‘prijel’. Na kadrovskem področju z njim merimo, koliko na lestvici od 1 do 10 zaposleni priporočajo svojo organizacijo kot dobro za delo. Takrat govorimo o stopnji priporočanja zaposlenih oz. eNPS (ang. Employee Net Promotor Score), ki nam v svoji kvantitativni obliki preprosto pove, ali se moramo zaposlenim še bolj posvetiti.

Pri kazalnikih, kot je NPS, skoraj praviloma sledi vprašanje, kako dober je rezultat, ki smo ga dobili. Sam kazalec se giblje med vrednostmi od -100 do 100, pri čemer na splošno velja, da so vrednosti nad 0 pozitivne, nad 50 pa že zelo dobre oz. odlične. In prav tu Zlata nit zablesti, saj namesto posplošenega konteksta postreže aktualno primerjavo s podobnimi sodelujočimi podjetji iz domačega gospodarskega okolja. Dlje kot smo od rezultatov ostalih oz. od ideala, bolj nam diagnostika govori, da se je treba področju izdatneje posvetiti.

Z re-inovacijo, ki jo je prinesla zadnja izvedba Zlate niti, smo stopili korak dlje. Kazalnik eNPS, ki je že doslej omogočal primerjavo stopnje pripadnosti med podjetji, smo nadgradili z odprtim vprašanjem, zakaj so zaposleni podali tako oceno, povezano s priporočanjem podjetja kot delodajalca. S pomočjo sodobne analize odgovorov in UI smo odprli popolnoma nov vpogled v dinamiko delovnih okolij. Ne gre več le za številko, ampak za razumevanje razlogov, vzorcev in občutkov zaposlenih.

Organizacije z visoko kakovostjo odnosov lažje privabljajo in zadržujejo talente, lažje uvajajo spremembe in lažje mobilizirajo ustvarjalni potencial zaposlenih.

Velikokrat pa pozabljamo, da ima kazalnik NPS lahko svojo kvalitativno komponento, ki je zdaj postala tudi sestavni del merjenja Zlate niti. Vsakega zaposlenega vprašamo še po razlogih za podano oceno. Pri analizi tovrstnih prostih odgovorov si pomagamo s strojnim kodiranjem, ki se izkazuje kot izjemno natančno. Za pripravo kodnega sistema, izvedbo samega kodiranja, povzemanje, izločanje navedb, kjer bi lahko prepoznali identiteto osebe, in za iskanje tipičnih primerov navedb Zlata nit zdaj uporablja strojno učenje in UI.

Tehnološki preskok, ki ponudi več od rezultata

Prav v uporabi sodobne tehnologije je Zlata nit edinstvena. Sistem se namreč uči iz informacij, ki jih zaposleni podajo v svojih odgovorih. Osnovo standardnih kodnih sistemov nadgradi celotni korpus odgovorov, kar nam spet omogoča primerjavo med podjetji, ki sodelujejo v isti kategoriji. A Zlata nit se ne bo ustavila tu. S pomočjo razvojnega partnerja, raziskovalne družbe Valicon, nadgrajujemo model za razumevanje eNPS, izdelan z metodami strojnega učenja.

Ti tehnološki premiki sodelujočim podjetjem omogočajo, da ne spremljajo več le rezultata, temveč mnogo hitreje in učinkoviteje kot doslej pridobijo dragocene informacije o tem, zakaj so zaposleni svoje podjetje ocenili tako, kot so ga. Odgovori razkrivajo pomembne vzorce – zadovoljstva, pripadnosti in priložnosti za izboljšave v kakovosti odnosov in organizacijski kulturi – ki dopolnijo ključne diagnostične parametre uspešnosti podjetja.

Uvidi: značilnosti vrhunskih slovenskih zaposlovalcev

Kumulativni podatki, zbrani v zadnjem merjenju Zlate niti, kažejo jasno sliko. Najbolj zadovoljne zaposlene najdemo v organizacijah, za katere so značilni dobro počutje, klima, odnosi s sodelavci ter timsko sodelovanje. Finančna nagrada (plača) se pri zadovoljnih po pomembnosti znajde šele na tretjem mestu. Res pa je, da pri nezadovoljnih zaposlenih višina finančne nagrade postane faktor, ki je najbolj pomemben.

Nacionalni termostat odnosov

Sodelovanje v Zlati niti je korak k organizacijski preobrazbi, ki se začne z enim, a ključnim dejanjem: z resnim poslušanjem glasov ljudi znotraj organizacije. Z na podatkih osnovanimi uvidi, ne le občutku, imajo organizacije v svojih rokah najmočnejše orodje za razvoj uspešnosti: zavzete ljudi in njihov ustvarjalni potencial.

Sistematično merjenje kakovosti odnosov na delovnem mestu na nacionalni ravni je strateška prednost Zlate niti. Na podlagi sodelovanja podjetja dobijo informacijo, kako se odrežejo glede na druge najboljše zaposlovalce, s katerimi se potegujejo za talente v domačem okolju. A ne gre le za ogledalo lastne organizacije. Izmerjeni in anonimizirani podatki postanejo del nacionalne podatkovne baze, ki z leti postaja vse globlja in vse bolj dragocena.

Zlata nit tako naslavlja eno ključnih razvojnih ovir Slovenije: nizko privlačnost za talente in pomanjkanje sistematičnega spremljanja kakovosti delovnega okolja za zaposlene. Pove, kaj delajo dobro tisti, ki jih zaposleni ocenjujejo za najboljše zaposlovalce, tiste, ki skrbijo za visoko kakovost odnosov.

Organizacije z visoko kakovostjo odnosov lažje privabljajo in zadržujejo talente, lažje uvajajo spremembe in lažje mobilizirajo ustvarjalni potencial zaposlenih. Sposobnost voditi skozi spremembe z zavzetimi ljudmi ob sebi predstavlja ključno razliko med organizacijami, ki bodo v Evropi in svetu prepoznane kot privlačna okolja za talente, in tistimi, ki bodo zaostale.

Maruša Grah je vodja projekta Zlata nit v družbi Mediade, ki skrbi za metodološki razvoj in izvedbo projekta Zlata nit. Zenel Batagelj je ustanovitelj in partner raziskovalne družbe Valicon, razvojnega partnerja projekta Zlata nit.

Preberite tudi