Tehnologije potrebujejo tudi družbeni kontekst

Dr. Maša Jazbec

Robotika je eno izmed najhitreje rastočih tehnoloških področij, ki močno vpliva na oblikovanje in razvoj sodobne družbe. Osnova za razvoj naprednih robotskih sistemov je sodelovanje in združitev tehničnih področij, kot so strojništvo, elektronika, informatika, inženiring umetne inteligence ter drugih ved, kot so umetnost, kognitivne znanosti, psihologija, sociologija in tudi etika.

Glede na hiter razvoj tehnologij lahko rečemo, da to sodelovanje že danes prinaša konkretne rezultate, saj roboti vse bolj vstopajo v različne vidike našega življenja – od industrije in medicine do domačega okolja. Je pa treba poudariti, da čeprav interdisciplinarnost v robotiki že kaže rezultate, je ta še vedno večina tehnične narave. Inženirji, programerji in strokovnjaki na področju umetne inteligence so še vedno glavni protagonisti pri razvoju robotov. Toda roboti niso več omejeni le na industrijska okolja ali raziskovalne laboratorije. Sodobni roboti vse bolj zavzemajo naše družbeno okolje, so prisotni v naših domovih in na delovnih mestih, sodelujejo v procesu rehabilitacije in nudijo pomoč starejšim. Zaradi teh sprememb je postalo nujno vključiti tudi družboslovne in humanistične discipline, ki pomagajo razumeti, kako roboti vplivajo na naše življenje, kako jih dojemamo in kako jih lahko sprejmemo kot sodelavce, pomočnike ali celo kot člane naše družbe.

Human Robot Interaction (HRI) – interakcija med ljudmi in roboti

Ključnega pomena za uspešno integracijo robotov v naše družabno življenje je razumevanje interakcij med ljudmi in roboti. Področje, ki se ukvarja s to tematiko, se imenuje Human Robot Interaction (HRI) oz. interakcija med ljudmi in roboti. To področje preučuje, kako ljudje in roboti komunicirajo, sodelujejo in vplivajo drug na drugega. Gre za večplasten proces, ki zajema tako tehnične kot družbene in psihološke vidike.

Uspešna interakcija z roboti zahteva globoko razumevanje človeškega vedenja, čustev, komunikacije in potreb. Na primer, roboti, ki so namenjeni sodelovanju z ljudmi na delovnih mestih, morajo biti zasnovani tako, da se lahko prilagodijo človeškim navadam in delovnim tokovom. V industriji se vse pogosteje uporabljajo sodelujoči roboti ali koboti, ki delajo skupaj z ljudmi v proizvodnih procesih. Ti roboti ne le izvajajo fizična opravila, temveč se morajo tudi ustrezno odzivati na človeške ukaze in obnašanje.

Interdisciplinarnost omogoča, da tehnologija ne ostane izolirana v svojem tehničnem okvirju, temveč se razvija v smeri, ki odgovarja na širše družbene in etične izzive. Kajti ni slabih tehnologij, smo zgolj slabi uporabniki tehnologij.

V industriji so sodelujoči roboti postali ključni za izboljšanje učinkovitosti in varnosti v proizvodnih procesih. Ti roboti so zasnovani za delo ob ljudeh, kar pomeni, da morajo biti opremljeni z naprednimi senzorji in algoritmi za zaznavanje gibanja in preprečevanje nesreč. Hkrati pa morajo biti dovolj fleksibilni, da se lahko prilagodijo različnim delovnim nalogam in sodelujejo z ljudmi v realnem času.

AGV (Automated Guided Vehicles) roboti so še en primer tehnoloških rešitev, ki postajajo vse bolj prisotne v industriji in logistiki. Ti avtonomni roboti premikajo tovore po tovarnah ali skladiščih. Za njihovo uspešno delovanje je nujna učinkovita interakcija z ljudmi in drugimi roboti v okolju. Kljub temu da so AGV-ji predvsem tehnični sistemi, je njihova interakcija z ljudmi pogosto predmet raziskav na področju HRI, saj je pomembno, da so njihova gibanja predvidljiva in varna za ljudi, ki delajo v isti tovarni ali skladišču. Širši javnosti pa so najbolj poznani AGV roboti, ki jih lahko srečamo v restavracijah McDonald’s. Roboti, ki dostavljajo hrano do miz v restavracijah, kot je McDonald’s, so odlični primeri, kako avtomatizacija vstopa v storitveni sektor. Njihov videz je zasnovan tako, da so vizualno privlačni in uporabnikom vzbujajo zaupanje, hkrati pa so dovolj praktični za učinkovito delovanje v prostoru z veliko gnečo.

Poleg industrije je veliko pozornosti namenjene tudi interakciji robotov z ljudmi na področju medicine in rehabilitacije. Medicinski roboti, ki pomagajo pri operacijah, oskrbi pacientov ali rehabilitacijskih procesih, morajo biti zasnovani tako, da upoštevajo tako fizične kot tudi psihološke potrebe pacientov. Pacienti in uporabniki takšnih robotov morajo biti sposobni zaupati robotom in se z njimi počutiti varno, kar zahteva premišljeno zasnovo in skrbno načrtovano interakcijo.

Humanoidni roboti: roboti, ki vstopajo v naše domove

Roboti ne bodo več omejeni le na industrijo ali zdravstvene ustanove. Vse bolj bodo postajali prisotni tudi v naših domovih.

Poleg robotskih sesalnikov in pametnih pomočnikov, kot je npr. Alexa, bodo v bližnji prihodnosti v naših domovih tudi napredni humanoidni roboti. Takšni roboti pa bodo zahtevali novo vrsto interakcij, ki so bolj osebne in temeljijo na vsakodnevnih dejavnostih.

Pri razvoju teh robotov je ključno vprašanje, kako jih predstaviti ljudem. Pomembno je, da so roboti zasnovani tako, da so čim bolj prijazni in uporabni za različne skupine uporabnikov. Študije na področju HRI se pogosto osredotočajo na to, kako oblikovati robote, da bodo sprejemljivi in priljubljeni v domačem okolju. Interdisciplinarnost omogoča, da roboti postanejo veliko več kot zgolj orodja. Postajajo inteligentni partnerji, ki lahko sodelujejo z ljudmi v različnih kontekstih. To pomeni, da morajo strokovnjaki, ki delujejo na področju robotike, razumeti ne le tehnologijo, temveč tudi načine, kako ljudje zaznavajo in komunicirajo z roboti, kako roboti vplivajo na družbene strukture ter kako zagotoviti, da so robotski sistemi etično zasnovani.

Nujno je vključiti tudi družboslovne in humanistične discipline, ki pomagajo razumeti, kako roboti vplivajo na naše življenje, kako jih dojemamo in kako jih lahko sprejmemo kot sodelavce, pomočnike ali celo kot člane naše družbe.

Še posebej pomembno je, da so starejši ljudje, ki so lahko manj tehnološko pismeni, sposobni učinkovito uporabljati robote, ki jim lahko pomagajo pri vsakodnevnih opravilih ali jim nudijo družbo. Razvoj teh robotov zahteva upoštevanje, kako jih bodo ljudje sprejeli in uporabljali, kar spodbuja interdisciplinarne raziskave, ki vključujejo družboslovne vede.

Tehnološka podjetja, kot so Boston Dynamics, TESLA, Unitree Robotics, Figure AI, Forier Intelligence idr., že zdaj intenzivno razvijajo humanoidne robote, ki bodo delovali v storitvenem sektorju in domačem okolju. Interdisciplinarnost je zato ključna za ustvarjanje rešitev, ki združujejo tehnološke in družbene dimenzije, kar omogoča trajnosten napredek na področju robotike in njene integracije v družbo. Interdisciplinarnost ima odločilno vlogo pri razvoju tehnoloških in družbenih prebojev ter pri napredku družbe, saj združuje različna področja znanja in perspektiv, kar omogoča celovitejše rešitve za kompleksne izzive, s katerimi se sooča sodobna družba. V sodobnem svetu tehnologija hitro napreduje, vendar je njen vpliv na družbo odvisen od tega, kako se različne vede medsebojno prepletajo. Na primer, razvoj umetne inteligence in robotike zahteva sodelovanje strokovnjakov s področij tehničnega inžiniringa, psihologije, etike, prava in seveda tudi umetnosti. Interdisciplinarnost omogoča, da tehnologija ne ostane izolirana v svojem tehničnem okvirju, temveč se razvija v smeri, ki odgovarja na širše družbene in etične izzive. Kajti ni slabih tehnologij, smo zgolj slabi uporabniki tehnologij.

Dr. Maša Jazbec je intermedijska umetnica, raziskovalka in producentka, ki s svojim delom briše meje med umetnostjo in znanostjo. Njeno ustvarjanje se osredotoča na vpliv sodobnih tehnologij, še posebej robotike, na človeška življenja in živi svet.

Preberite tudi

Preberite tudi