Zmorete sami ali potrebujete start-upe?

V digitalni dobi mala podjetja rastejo hitreje. Z disruptivnimi idejami završijo na trgu, preden vodilne korporacije sploh lahko reagirajo. Ko pa se to enkrat zgodi, je prepozno, saj ne morejo več ohraniti svoje vodilne vloge. To je razlog, da se življenje družb vrti okoli inoviranja in da velika podjetja vidijo hitro rastoča zagonska podjetja ali startupe v drugačni luči – ne več kot grožnjo, ampak kot priložnost za rast.

Airbnb in Uber sta pred leti pokazala, kako lahko nove ideje in poslovni modeli pretresejo trg in premagajo večja ter uveljavljena podjetja. Ko startupi lansirajo nove produkte ali storitve, morajo korporacije hitro odreagirati in ponuditi konkurenčen odgovor, v nasprotnem primeru bodo izgubile. V tujini je praksa povezovanja s startupi postala del strategije. Ideja, ki deluje tudi na našem trgu, so nam pojasnjevali panelisti na zadnjem Managerskem kongresu – Damjan Kralj, BTC, Andreja Satran, ABC Accelerator, in Primož Zupan, mBills. Da je sodelovanje med tehnološko hitro rastočimi podjetji in korporacijami pomemben vir inovacij, priznavajo ne samo gospodarstveniki, ampak tudi organizacije, kot je WEF. Slednji je povezovanje označil kot ključ konkurenčne prednosti, zato moramo bolj strukturirano in proaktivno vlogo zavzeti tudi slovenski managerji.

Povezovanje ima dobro in slabo plat tako za start-upe kot tudi uveljavljena podjetja: korporacijam namreč omogoči vstop na nove trge, poveča konkurenčno prednost in dobiček, startupom pa razvoj njihovega produkta in rast. Na drugi strani je treba poudariti,

Ko start-upi lansirajo nove produkte ali storitve, morajo korporacije hitro odreagirati in ponuditi konkurenčen odgovor, v nasprotnem primeru bodo izgubile.

da ima sodelovanje tudi negativno stran, ki predvsem vznikne zaradi kulturnih razlik: agilnost proti statičnemu procesu, drugačna delovna etika, različen apetit glede tveganja.

Uspešno povezovanje je predvsem odvisno od tega, koliko napora bosta obe strani vložili v razumevanje interesov partnerja na drugi strani, pričakovanj, ki se lahko močno razlikujejo, kulture ipd.

Prednosti in izzivi sodelovanja z vidika uveljavljenega podjetja

Glede na končno obliko povezovanja – inkubacija, pospeševanje ali partnerski odnos – jasno določene vloge in odgovornosti predstavljajo vezivno tkivo, ki povečuje možnost za uspešno zgodbo. Na kongresu so govorci razjasnili vrsto konkretnih pozitivnih učinkov in tudi tegob, ki pa jih lahko na kratko opredelimo:

Prednosti povezovanja:

–      povečana hitrost inoviranja;

–      večji krog inovativnih dobaviteljev;

–      osredotočenost na kupca;

–      podjetniška in bolj agilna kultura;

–      podjetje ostane na čelu razvoja trga;

–      novi viri prihodkov.

 
Tveganja povezovanja:

–      uspeha ne morete napovedati vnaprej;

–      potencialno tveganje za ugled podjetja;

–      neusklajeno delovanje med člani ekipe;

–      izguba investicije.

Vprašanje je: kako sploh začeti? Odločitev je za mnoge lahka, a ‘hudič’ se skriva v podrobnostih. Delovna skupina Sekcije mladih managerjev se je tega lotila – kmalu vam postrežemo z rezultati. 

Damjan Kralj, glavni izvršni direktor družbe BTC:
»Startupi in gospodarstvo se vedno bolj zavedajo potenciala v smeri kreiranja medsebojnih strateških povezav in partnerstev. Prvim je to podlaga za razvoj zagonske ideje in povečanje obsega poslovanja, drugim pa vir kreativne in nadzorovane disrupcije obstoječega delovanja.«

Andreja Satran, direktorica programa v ABC Acceleratorju:
»Zgodba o uspehu je ravno povezovanje med gospodarstvom in startupi, kjer obe strani na mizo prineseta najboljše iz svojega sveta. To vidimo v tujini in tudi pri nas; pri tem je ključen povezovalni člen, ki pozna jezik obeh svetov.«

Primož Zupan, direktor podjetja mBills:
»Pri povezovanju je glavni izziv trk dveh različnih kultur, ki ga ponazarja soočenje Davida z Goljatom. Ravno management tako startupov kot korporacij v takih situacijah nosi največjo odgovornost, ali bodo to izkoristili kot priložnost za gradnjo partnerske simbioze ali bo prišlo do kanibalizma kultur (s prevlado korporacijske).«

Alenka Vidic Praprotnik, članica UO Sekcije mladih managerjev in vodja delovne skupine povezovanja gospodarstva s startupi, je komunikacijska strateginja in podjetnica, ki deluje na področju korporativnega komuniciranja ter sodeluje s startupi in scale-up podjetji na področju integriranega tržnega komuniciranja. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi