Zmagovalca vzgoji delo, proslavi ga prava priložnost

Pred štirimi leti je slovenski HPE, ki ga vodi Iztok Klančnik, z vpeljavo inovativnega poslovnega modela edini ohranil delovna mesta, medtem ko je 50 podružnic multinacionalke moralo zapreti svoja vrata.

Generalni direktor Selectium Adriatics Iztok Klančnik rad zmaguje. In uspe mu vsakič, ko stavi na svojo ekipo. Eno od največjih zmag je v poslu dosegel pred štirimi leti, ko je multinacionalka Hewlett Packard Enterprise (v nadaljevanju HPE) začela zapirati podružnice po svetu. Slovenija je bila v krogu manjših držav, zato je podružnico, ki jo je vodil Klančnik, čakala podobna usoda kot v ostalih 50 državah. Odvilo se je drugače. »Z našim delom in pristopom smo prišli do tega, da smo tu ne samo ostali, ampak smo svoj posel tudi razširili,« se spominja Klančnik. Managementu so predstavili nov poslovni model, ki je predvidel njihovo nadaljnje poslovanje iz Slovenije pod novim lastništvom, po treh letih pilotskega modela pa ga letos vzpostavljajo še v šestih drugih državah: »To je bil edini in edinstven model v svetu. Po tem, ko so analizirali situacijo v Sloveniji, sta se HPE in novi lastnik Midis Group odločila, da se družini Hewlett Packard Enterprise operated by Selectium pridruži še šest držav. Pričakovati je, da se tej družini pridruži še več držav.«

Mentor, coach, prijatelj

Klančnik se zelo veseli tudi zmag slovenskih športnikov. Kot predsednik panoge alpskega smučanja pri Slovenski smučarski zvezi je namreč tesno povezan s športom. Pogovor za to zgodbo se je odvil dan po letošnjem velikem uspehu Ilke Štuhec, ko je v Areju spet postala svetovna prvakinja v smuku; in v dopoldnevu, ko je Štefan Hadalin poskrbel, da sta se prvič v zgodovini samostojne Slovenije z največjega svetovnega prvenstva tekmovalca vrnila z dvema medaljama. »V poslu in v športu vsak po svoje naredi najboljše, kar se le da. Za to imajo različne motive. Velikokrat so športniki najbolj motivirani kar sami, ker so rezultati, ki jih dosežejo, njihova last. Ravno tako je v poslu. Lahko je to izjemen uspeh v pridobivanju novih poslov ali v organizacijskem smislu,« o športnih in poslovnih zmagah pove Klančnik.

Športni in poslovni svet sta si blizu tudi z organizacijskega vidika, predvsem pa si delita podobnosti v načinu vodenja organizacije. V reprezentance v alpskem smučanju je vključenih čez 100 tekmovalcev, trenerjev in predstavnikov tehnične ekipe, ki jih mora nekdo povezati v homogeno ekipo. Podobno je v podjetju, ki ga vodi Klančnik – to sicer ne sodi med največja v Sloveniji – vendar je tudi tam razvoj ljudi že prešel v fazo odraslosti, ko lahko zaposleni danes samostojno opravljajo svoje delo. »Vodja mora imeti vizijo in model, kako, kaj in na kakšen način, naj bi se delalo. Mora biti mentor, coach in prijatelj – vse, kar je potrebno, da se lahko posameznik v podjetju razvija. Ljudi je treba opolnomočiti, da lahko svoje delo dobro opravijo, brez sence nadzornika. To se odraža v dobrih rezultatih,« pojasnjuje Klančnik.

Eden od receptov, na katerega se zanaša pri izgradnji uspešne zgodbe, je sila preprost, če slediš vsem trem korakom: »Delo, delo in delo. Seveda pa samo to ni vedno dovolj. Verjamem, da vsi veliko delajo, šampion pa je na koncu samo eden oz. jih je malo«. Trdno verjame, da se lahko posameznik z delom izkaže, če mu ponudiš ustrezne pogoje in pravo priložnost: »Če pojasnim na primeru smučarske organizacije, so do mojega prihoda nenehno spreminjali cela moštva in menjavali trenerje, nihče ni nikoli zagotovo vedel, kako bo v prihodnjem letu. Sedaj so trenerji dobili pooblastila in zagotovila, da bodo lahko svoje dobro delo nadgrajevali tudi vnaprej.«

Ljudi je treba opolnomočiti, da lahko svoje delo dobro opravijo, brez sence nadzornika. To se odraža v dobrih rezultatih.

Vznemirljivih 30 let

V slovenskem Hewlett Packard Enterprise operated by Selectium, ki ga vodi Klančnik, prodajajo strežniške sisteme, podatkovne centre, omrežne in programske rešitve. Preden se je matični HP razdružil na dva poslovna segmenta (HPE in HPI), je bilo v slovenskem podjetju 100 zaposlenih. Odtlej jih tu ostaja 25, del se jih je preselil v Zagreb pod okrilje HPI. Klančnik izpostavlja, da je z rezultati na domačem trgu zadovoljen, saj je Slovenija že relativno zgrajen trg, pa so kljub temu lani zabeležili 20-odstotno rast prihodkov.

Železni repertoar družbe ostaja infrastruktura za podatkovne centre, v ospredje pa stopajo tudi rešitve s področja umetne inteligence, omrežnih sistemov in samoučečih okolij, ki pa bodo generator prihodkov šele v prihodnosti. »Na trgu sem že toliko let, da me nobena stvar več ne preseneti, me pa še vedno marsikaj vznemirja. Če primerjam s tem, kako smo pred 30-imi leti začeli, potem je vse, kar se je doslej zgodilo, zelo vznemirljivo. Je pa HPE naredil računalnik, ki z Nasino sondo potuje na Mars. To je zagotovo vznemirljivo, ker bosta ves prenos in obdelava podatkov šla skozi naše produkte,« se v prihodnost ozira Klančnik.

Slovenska referenčnost v praksi

Prav v istem letu, ko je sprejel športni izziv, je bil leta 2015 postavljen pred eno večjih poslovnih prelomnic. Slovenska podružnica HPE je bila v krogu manjših držav z manj zaposlenimi, zato jih je po odločitvi najvišjega vodstva čakalo zaprtje. »Tega nismo sprejeli, zato smo jim predstavili načine, kako peljati posel naprej. Stopili smo v stik z multinacionalko Midis Group, ki si je ravno takrat ogledovala možnosti širitve na slovenski trg, in se dogovorili za odkup slovenske HPE podružnice, istočasno pa za nadaljevanje HPE-jevih poslov. Ko govorimo o referenčnosti slovenskih projektov ali slovenskih podjetij v svetu, lahko mirno trdim, da smo eni redkih, ki smo to referenčnost izkazali tudi v praksi.« Z vpeljavo novega poslovnega modela pa so preobrazbo občutili vsi v podjetju: »Naša ekipa je močna, ve, kaj hoče. Takrat smo z nekaj sestanki postavili jasno strategijo, ki ji še vedno sledimo. Tudi danes vsak od kolegov ve, kaj, kako in do kdaj mora kaj narediti, vsak celo gleda, kako bo pripeljal še dodaten posel. Pri nas vsi prodajamo in delamo na trgu, ne samo tisti, ki smo nanj vezani.«

Vrednote velikih managerjev

Klančnik je tudi nekdanji predsednik Sekcije mladih managerjev, ki jo je vodil med leti 2001 in 2004. V luči letošnje 30. obletnice delovanja Združenja Manager se je sprehodil do svojih managerskih začetkov in ponudil svoj vpogled na razvoj managementa: »Način dela je danes zagotovo drugačen. Vse skupaj poteka hitrejše, komunikacija je instantna. Včasih smo pošiljali pisma in faks, danes z elektronsko pošto v trenutku dosežemo naslovnika. Vmes se je dogajalo marsikaj, ampak vrednote so v vsem tem času ostale enake, vsaj pri managerjih z veliko začetnico.«

Včasih smo pošiljali pisma in faks, danes z elektronsko pošto v trenutku dosežemo naslovnika. Vmes se je dogajalo marsikaj, ampak vrednote so ostale enake, vsaj pri managerjih z veliko začetnico.

Zase meni, da je kot manager oseba, s katero se lahko vsak pogovarja. V poslovnih prostorih nima svoje pisarne, ampak sedi skupaj z ostalimi v t. i. oceanu (odprti prostor). »To omogoča prost pretok informacij ter izboljša sodelovanje in omogoča boljše ter hitrejše odločanje. Ustvarili smo kulturo odprte komunikacije, kjer se o vsem vedno pogovarjamo skupaj. S kolegi delim vse dobre in slabe novice.« Tudi povabilu na eno od pomembnejših funkcij v smučarskih vrstah se je odzval opremljen izključno z managerskimi veščinami. Na tem ‘poligonu’ je uspešno preveril, da so to znanja, s katerimi se lahko lotiš vsakega izziva in z ustrezno implementacijo postaviš skupaj urejeno organizacijo: »Najprej smo uredili medsebojne odnose, se odkrito pogovorili o tem, kaj je šlo in kaj ni šlo v preteklosti, ter si zastavili cilje in zarisali poti, kako jih bomo izpolnili. Na tej osnovi smo začeli nadgrajevati reprezentance mlajših generacij. Ko to področje urediš, lahko z veseljem upaš, da bo po Ilki prišla novo dekle, ki bo nosilo zastavo naprej. Seveda potrebuješ reprezentanco, ki bo danes dosegala rezultate, pomembno pa je, da vzgajaš zasledovalce, ki si bodo želeli ta mesta prevzeti. Tudi kadar v poslu iščeš svoje naslednike, se sprašuješ, kaj bodo delali in kako bodo delali. Tako kot v športu moraš tudi tam razvijati potenciale sodelavcev.«

Matjaž Kljajić, Mediade Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 43, marca 2019.

Preberite tudi