Ženske v prvih bojnih vrstah

Ženske imajo drugačno energijo vodenja kot moški. Obe pa sta potrebni, če želi biti podjetje uspešno. Ko razvijemo nov izdelek, ima pri nas glavno besedo moški del ekipe. Ko ga dajemo na trg, pobudo prevzamejo ženske roke.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Skoraj deset let je že minilo, odkar sem se pridružila podjetju Plastika Skaza. Takrat je bilo to značilno družinsko podjetje, ki sta ga leta 1975 ustanovila tast in tašča. Tast je bil odgovoren za proizvodnjo, njegovo delo je kasneje prevzel sin Igor, tašča pa za komercialo in računovodstvo. Odgovornost za vse sta prevzemala sama, telefoni so zvonili od ranega jutra do pozne noči. Prevladovalo je mišljenje, da delavcem ni treba vedeti, kaj se s podjetjem dogaja, oni so morali dobro opravljati naloge, ki so jim jih zaupali. Imeli so dobre razmere za delo z visokimi plačami in velikim razumevanjem za osebne potrebe. Že takrat so v podjetju zaradi močnega komercialnega oddelka prevladovale ženske. Prva naloga, ki sem si jo zastavila ob prihodu, je bila prenos odgovornosti. Želela sem, da več ljudi v podjetju prevzame odgovornost, zato sem v proizvodnji določila izmenovodje, ki so prevzeli skrb za svoje zaposlene in njihovo vodenje. V novi vlogi se niso najbolje znašli, zato sem vključila skupinovodje, ženske, ki so znale poskrbeti za red in disciplino.

Del ženske vodstvene ekipe Plastike Skaza na podelitvi priznanja za managerkam prijazno podjetje.

Foto: arhiv Združenja Manager

Na preizkusu pri tašči

Večjo organizacijsko spremembo sem izvedla naslednje leto. Prevetrili smo vlogo komerciale, računovodstva in proizvodnje. Ločila sem proizvodnjo in kakovost. Skrb za zadnjo je prevzela kolegica iz komerciale, ki je zelo dobro poznala kupce, njihova pravila in zahteve in se je na tem položaju odlično izkazala. Reklamacije so se izrazito zmanjšale, saj izdelka preprosto ni spustila naprej, če ni ustrezal standardom. Moški so bili pri tem veliko manj dosledni. Med njimi je vladalo preveč kolegialno vzdušje, zato jim je bilo teže postaviti ultimat, ko je bilo treba. Naslednja leta so bila pestra. Veliko smo se učili od tujih naročnikov. Bili smo mlada ekipa in smo znanje in primere dobrih praks kar vpijali. Delo z njimi je utrdilo zavedanje, da ima v zrelih podjetjih vsak svojo odgovornost in da mora vsak sam poskrbeti za svoje delo. Obenem je postajalo vse bolj jasno, da s taščo ne moreva delati skupaj, saj imava na razvoj podjetja preveč drugačen pogled. Po dvajsetih letih, potem ko je vse svoje življenje posvetila podjetju, je naredila izjemno potezo in se odločila, da se iz poslovanja umakne. To dejanje izredno spoštujem, in ko smo že pri tem, to je le ena od sposobnosti, ki jih je zmožna ženska narava. Postaviti svoj ego v oklepaj in se odločiti v dobro celote, pogosto na podlagi skoraj vizionarske intuicije. Obenem mi je povsem jasno, da sem bila vse od začetka pri njej na preizkušnji in da se za ta korak ne bi odločila, če ne bi bila popolnoma prepričana, da mi lahko zaupa.

V dveh tednih brez 30 odstotkov naročil

Velika preizkušnja nas je čakala v letu 2008, ko se je začela kriza. Gorenje je ravnalo kot dober gospodar in vse orodje, na katerem smo proizvajali izdelke zanje, potegnilo nazaj k sebi. V dveh tednih smo ostali brez skoraj 30 odstotkov naročil. Čeprav smo imeli proizvodnjo že razpršeno in je precej naročil prihajalo iz Ikee, avtomobilske in elektro industrije, je izguba Gorenja zaposlene zelo pretresla. Vsaj polovica se jih je spraševala, kako bo to vplivalo na nas, ali bomo sploh preživeli ... Ponovno se je izkazal ženski del ekipe. Po eni strani smo prevzele vlogo motivatorja, vlivale smo upanje in mirile, po drugi se je izrazila ženska praktičnost. Sodelavke so se znale hitro obrniti, poiskati primerne prerazporeditve za ljudi, izvedle ustrezne premike. Res so pokazale, da so prave borke. Že v Zlatarni Celje, kjer sem delala prej, sem imela odlično izkušnjo z žensko ekipo in med krizo v Plastiki Skaza se mi je znova potrdilo, da moramo vodstveno ekipo okrepiti z več borkami. A ne le to. Postalo mi je jasno, da potrebujemo lastne izdelke, ki jih bomo prodajali pod lastno blagovno znamko. Če smo bili razvojni dobavitelj svetovno priznanih blagovnih znamk, smo morali biti česa takega sposobni, kajne?

Opažam, da moški pogosto pričakujejo natančna navodila, medtem ko se ženske hitreje znajdejo in organizirajo.

Nišo smo našli v izdelkih iz reciklirane plastike, prijaznih do okolja. Nastala sta Organko, pripomoček za do okolja prijazno recikliranje bioloških odpadkov, in linija kuhinjskih pripomočkov C!. V proizvodnjo smo vpeljali načela vitke organizacije in pridružilo se nam je še več žensk. Danes so pri nas moški na čelu proizvodnje, razvoja, planske službe, skladišča in logistike, ženske pa vodijo finance in komercialo, prodajo, nabavo, kakovost in kadrovsko službo. S prvim januarjem se pri nas zaposli tudi tehnična direktorica, kar bo dosedanje razmerje med spoloma, ki je ob prejemu priznanja za managerkam prijazno podjetje znašalo 57 odstotkov, še premaknilo v prid ženskemu spolu. Ko smo iskali vodjo prodaje v tujini, sem vztrajala, da moramo vzeti moškega, saj je laže pogosto odsoten zdoma. A ni šlo. Opažam, da moški večkrat pričakujejo, da jim bo vse prineseno na pladnju, želijo zelo natančna navodila, medtem ko se ženske hitreje znajdejo in organizirajo. Veliko bolj razumejo, da je treba za dobro plačo nekaj ustvariti.

Simbioza med žensko in moško energijo

Veliko izpostavljam odlike ženskega pristopa k vodenju, a to nikakor ne pomeni, da moških ne cenim. Nasprotno. Podjetje lahko uspešno deluje samo, če v njem uravnoteženo delujeta oba spola, zlasti če pazimo, da z značajskimi lastnostmi ustrezajo naravi delovnega mesta. Iz svojih izkušenj opažam, da so ženske vztrajnejše, imajo več smisla za organizacijo, roke, ne izgubijo hitro poguma in zaupajo same sebi. Po drugi strani se moški bolj posvečajo podrobnostim in so praktiki, nagnjeni k funkcionalnosti. Če imajo pred seboj razvojni projekt, bodo zagotovo našli najboljšo možno rešitev. Zato so odlični razvojniki, tehnologi, vodje proizvodnje. Sliši se stereotipno, a moški se najbolje počuti, če ima pred seboj eno konkretno nalogo in jo bo odlično izvedel, ženske pa lahko delamo več stvari hkrati. Resda ne bodo vse opravljene stoodstotno, vendar se bo zato celota hitreje premikala proti cilju. S tem v našem podjetju nimamo težav. Ko razvijamo nov izdelek, ima glavno besedo moški del ekipe. Če ocenijo, da izdelek do določenega roka ne more biti narejen, bomo to sprejele brez ugovora. In nasprotno. Ko se je treba izpostaviti, stopiti v prve bojne vrste, predstaviti nov izdelek ali osvojiti nov trg, so veseli, da pobudo prevzamemo v ženske roke. Smo veliko bolj ekstravertirane in se težko česa ustrašimo. Pogosto me vprašajo, kako v vrhu podjetja sobivava z možem. Bolje ne bi mogla, je moj odgovor, saj se tako rekoč ne vidiva. Šalo na stran, resnično se odlično dopolnjujeva.

Jaz sem usmerjena v prihodnost, sem vizionarka podjetja, ki si z lahkoto predstavlja, kje in kakšno bo leta 2020, Igor pa je velik tehnični strokovnjak in prevzema celoten tehniški del procesa, investicije, avtomatizacijo ... V kadrovsko politiko se ne spušča. Tudi če iščemo sodelavca v proizvodnji, zaupa moji izbiri, saj ve, da sem določeno osebo izbrala z razlogom. Podjetje ne bi bilo to, kar je, če ne bi bila midva to, kar sva, in si ne bi razdelila vlog tako, kot sva si jih. Enako velja za ožjo ekipo kakih osmih ljudi. Ne predstavljam si delati brez njih. Čeprav se v podjetju vikamo, se med seboj iskreno spoštujemo in smo tesno povezani. Takšna je torej v grobem zgodba preoblikovanja značilnega družinskega podjetja v sodobno in stabilno družbo, ki je obenem zgodba moje profesionalne rasti. Če bi vprašali zaposlene, bi se iz prejšnjega obdobja zagotovo spomnili dobrih plač, obilnih božičnic in malo osebne odgovornosti za dosežene rezultate. Danes je te precej več, plače so se morale prilagoditi razmeram na trgu, vendar po drugi strani cenijo našo povezanost, skrb za njihovo zasebno življenje in družine, saj nočem, da se delo razteguje v zasebni čas, še posebno velik plus pa vidijo v tem, da natančno vedo, kaj se s podjetjem dogaja in kakšni so načrti za prihodnost. Te me ni strah, saj vem, da imam za seboj ekipo, v kateri vsak zaseda najbolj ustrezno delovno mesto. Tako ženske kot moški.

Tanja Skaza je direktorica podjetja Plastika Skaza, prejemniku priznanja
za managerkam prijazno podjetje.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 27, decembra 2013