Ženska tisočerih obrazov

Prof. dr. Danico Purg so v enem od člankov označili za ‘misleče srce Slovenije’, v drugem za ‘madam energie’, v tretjem za ‘madam vizije’. Vzdevki jo vsak s svojega vidika opisujejo kot žensko tisočerih obrazov, ki si drzni misliti, ki ne verjame v okvirje, majhnost, omejenost in ovire ter tisto, ki je v IEDC – Poslovno šolo Bled pripeljala prvorazredne ljudi: »Saj le prvorazredni pripeljejo najboljše, drugorazredni pa tretjerazredne.« In vse to – z veliko žlico inovativnosti in voditeljstva – uteleša prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa, ki ji ga je januarja letos  podelilo Združenje Manager.

Kako predstaviti vrhunsko osebnost? Kaj bo zadosten poklon dosežkom in vplivu, ki ga ima dr. Danica Purg na vrsto generacij? Kako odslikati njeno strast, predanost in inovativnost? Kot je dr. Purg nenavadna, bo tudi predstavitev v MQ neobičajna: s kolažem dosežkov. Z orisom dveh oseb, ki ne skrivata navdušenja. Z besedami dveh oseb, ki ju je s svojim vprašanjem o prihodnosti sama izzvala. Ženske tisočerih obrazov pač ni enostavno ‘ujeti’.

Direktorica in dekanja

Prof. dr. Danica Purg je direktorica in dekanja IEDC – Poslovne šole Bled in predsednica Ustanove za razvoj managementa CEEMAN, ki združuje 213 managerskih šol iz 53 držav. Je tudi direktorica Evropskega centra za voditeljstvo, s sedežem na IEDC – Poslovni šoli Bled.

Priznana predavateljica in svetovalka

Posveča se voditeljstvu, stilom vodenja in osebnemu razvoju managerjev s poudarkom na razvoju voditeljev s pomočjo navdiha, ki izhaja iz umetnosti in drugih poklicev. Leta 2010 je prejela priznanje mednarodni izobraževalec leta 2010, ki ga ji je podelila Akademija za mednarodni management (AIB).

Dr. Danici Purg je na Januarskem srečanju 2015 Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delona področju managementa. Foto: Barbara Reya

Avtorica strokovnih del

Je avtorica in soavtorica več knjig ter številnih člankov. (So)uredila je knjigo Hidden Champions in CEE and Turkey; Carving out a Global Niche. Knjigo Leaders and Teams – The Winning Partnership je napisala v soavtorstvu s Pierrom Cassom, Paulom Claudelom, Lynn A. Isabello in Arnoldom Walravensom.

Gurujka razvoja managementa

Revija Business Horizons jo je 2001 uvrstila med sodobne guruje razvoja managementa v svetu. Je članica Mednarodne akademije za management, častna doktorica Moskovske državne univerze za upravljanje in Estonske poslovne šole ter častna profesorica na Moskovski visoki poslovni šoli (MIRBIS) in Moskovski državi univerzi (MESI). Aktivna je v številnih svetovalnih odborih in različnih organizacijah.

Ženska akcije!

Finalistka za priznanje Mladi manager Anuška Cerovšek Beltram, direktorica STA Potovanja, je prepričana, da je dr. Purg ženska akcije: »S svojo odločnostjo in izkušnjami je zgradila eno najuglednejših šol v centralni Evropi.«

Danica Purg: inspiracija. Ona je ‘simply the best’!

Kaj menita o dekanji in direktorici IEDC – Poslovne šole Bled dva izjemna posameznika, mednarodno uveljavljena raziskovalca, dr. Pierre Casse in prof. dr. Aleksandra Kornhauser-Frazer? Skupna njunima opisoma, pa čeprav prihajata iz različnih sfer delovanja in se razlikujeta po starosti, spolu in narodnosti, je oznaka ekstremne odličnosti, ki jo dr. Purg izžareva v vsem, česar se dotakne. »Zame je odlična tista oseba, ki si zavestno prizadeva razvijati svoje talente, toda nikoli na račun drugih, temveč vedno za dobrobit družbe oziroma drugih ljudi,« o odličnosti pravi nagrajenka sama.

Dr. Pierre Casse, mednarodno priznan strokovnjak za vodenje in predstojnik katedre za voditeljstvo na IEDC

Foto: osebni arhiv

»Danico Purg poznam že več kot 15 let in vedno me je navdušila njena sposobnost izzivanja statusa quo, iskanja novih odgovorov na izzivov polna vprašanja, kot tudi njena močna težnja po kakovosti. Vedno v gibanju si dr. Purg prizadeva biti najboljša v vsem, kar se odloči storiti. Nobenega samozadovoljstva ali samovšečnosti ne dopušča. Pravzaprav je najboljše komaj dovolj dobro zanjo … Je popoln primer podjetniške voditeljice. Izjemna je pri ustvarjanju inspirativnih novih idej in pri prevajanju teh v hitre akcije. Kot voditeljica je usmerjena k rezultatom in odlična pri osredotočanju na to, kaj ustvarja razliko med timi in organizacijami. Njena vztrajnost in odpornost sta dobro znani mnogim odločevalcem, najsi bo v zasebnem ali javnem sektorju. Hitra je pri prepoznavanju razmišljanja drugih in transformaciji njihovih idej v konkretne projekte za svoje izobraževalne programe in stranke. Njen interes (se opravičujem: njena strast) za umetnost ima velik učinek na to, kako se spreminja sama, a tudi njeni izobraževalni programi.

Vedno v gibanju si dr. Purg prizadeva biti najboljša v vsem, kar se odloči storiti.

Je ena redkih managerjev, ki so znali od umetnikov pridobiti voditeljski navdih. Je popoln primer novega tipa voditelja, ki jih bodo nekateri brez vsakega pomisleka poimenovali voditelj ‘New Renaissance’. Zanjo posel ni le posel. Je oblika življenja, ki zagotavlja kakovost našega obstoja z nenehno ponavljajočo se težnjo po invenciji in popolnosti. Inspiracija je njen moto – zelo je nalezljiva. Dejstvo je, da je s svojo vitalnostjo vplivala na mnoge ljudi. Njen način dela je včasih izčrpavajoč, a je zmeraj razburljiv!«

Dr. Aleksandra Kornhauser-Frazer, dekanja na mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožefa Stefana

Foto: osebni arhiv

»Nadležna. S šarmom, a vendar nadležna. Najprej s svojo vztrajnostjo. Kadar te skuša prepričati, da bi nekaj skupaj storili, je najbolje, da takoj pristaneš. Ne kaže se ji opravičevati, kaj šele odlagati, to je čista izguba časa. Kot sveder je – tisti diamantni. Ko nazadnje prepriča in zadeva uspe, pa je večina zadovoljna in čisto pozabi, da je dosežek zrasel pravzaprav iz njenega semena. Nadležna je tudi s svojo prekipevajočo energijo. Ne le zjutraj in čez dan, še pozno v večer in celo v noč jo žene k postavljenim ciljem. Kdor ima rad lenobne urice in se zlahka odloči, da bo nujno nalogo za danes raje prestavil na jutri ali pojutrišnjem, naj se Danici ogne v velikem loku.

Ne le zjutraj in čez dan, še pozno v večer in celo v noč jo žene k postavljenim ciljem.

Na 25. jubilejnem predsedniškem forumu IEDC je ruski delegat povedal: »Že misel, da bi majhna Slovenija lahko ustvarila tako vrhunsko managersko šolo, da bi Rusi raje hodili vanjo kot v vodilne v Ameriki, je nemogoča. Problem je, da Danica ni vedela, da je to nemogoče – in jo je postavila!« Nadležna je tudi s svojo sistematičnostjo in nepopustljivo natančnostjo, pa naj gre za gradnjo šole, razvojne projekte, ureditev predavalnice, pomita okna ali drobni pesek na dvorišču. Sodelavce najprej spodbuja, tudi nadzoruje, a kaj kmalu kar podi. Človek bi ji očital, ker ga tu pa tam celo ozmerja – a kaj, ko se njene oči tudi pri tem smejijo. Vsi ji pravimo Danica, z naglasom na ‘a’. Pa bi ji bolj ustrezal naglas na ‘i’, tako kot pri zvezdi danici. Obe, kamor koli prideta, prinašata svetlobo.

Danica Purg sprašuje

»Poslovni svet potrebuje danes določene posebne spretnosti poleg funkcionalnih; to so fantazija, občutek za trende v svetu, inovativnost, prepoznavanje in spremljanje sprememb, poslušanje drugih deležnikov,« je prepričana dr. Purg. Kako omenjeno povezati in kaj se posledično lahko zgodi, sta vprašanji, ki ju postavlja Igorju Samoborju in dr. Lučki Kajfež Bogataj.

Na naši poslovni šoli, IEDC, vpletamo umetnost v poučevanje voditeljstva. Kako mislite, da lahko gledališče prispeva k razvoju boljših managerjev in voditeljev?

Foto: Peter Uhan

Odgovarja Igor Samobor, direktor SNG Drame Ljubljana: »Gledališče je staro že tisočletja in verjetno je bila za njegov obstoj, poleg želje in potrebe po pripovedovanju in  oslušanju ter gledanju zgodb, vedno potrebna organiziranost, ki je lahko podobna oblikam podjetništva, kot jih poznamo tudi danes. Za razliko od drugih umetnosti ima gledališka to lastnost, da je ‘umrljiva’ in je njeno vrednost mogoče ocenjevati samo v času njenega trajanja, učinki pa niso samo trenutni in so zato neizmerljivi. Seveda bi lahko v šali rekel, da je ustvarjanje predstave podobno majhnemu podjetju. Za podjetnika je verjetno prvo in logično vprašanje: za kakšno rabo bo izdelek, ki ga snuje. Za umetnika velja drugačno, bolj ‘egoistično’ razmišljanje, ki izhaja iz njegovega talenta: kaj je tisto, kar ga teži ali pa veseli, in predvsem, kaj je tisto, kar želi sporočiti, oziroma kaj je nujno sporočiti gledalcem.

Šele ko je orkester uglašen, lahko pride do vrhunske umetnine, ki nagovori in pritegne gledalce.

Gledališka predstava je izdelek skupine umetnikov: režiserja, dramaturga, scenografa, kostumografa, igralcev in vseh drugih, ki oblikujejo končno podobo. To so običajno močne osebnosti, z izdelanim lastnim mnenjem in osebno ustvarjalno vizijo. Iskanje skupnega imenovalca zapletenih umetniških psihologij je najtežji del postopka. Šele ko je orkester uglašen, lahko pride do vrhunske umetnine, ki nagovori in pritegne gledalce. Izkupiček gledališke predstave se ne meri samo v blagajni, pač pa predvsem v skupnem doživetju gledalcev in ustvarjalcev. Umetnosti in kulture se ne da stehtati ali izmeriti. Kaj pomeni kultura na vseh ravneh človekovega bivanja in delovanja se žal najbolj vidi takrat, ko je primanjkuje.«

Kako vidite Slovenijo leta 2050, če bomo ustrezno in dobro skrbeli za okolje?

Foto: osebni arhiv

Odgovarja dr. Lučka Kajfež  Bogataj, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC ) v Ženevi:
»Vprašanje ni enostavno, saj ne moremo ločiti ‘ustrezne in dobre’ skrbi za okolje od drugih bodočih dejanj naše družbe. Kako bo z našim naravnim kapitalom, bo odvisno od tega, kaj bomo počeli z našim finančnim in družbenim kapitalom. Danes je Slovenija brez dolgoročne vizije bodočega razvoja, finančni kapital je zaradi kraj in nepremišljenih odločitev že skoraj izpuhtel, družbeni pa bo v kratkem, saj je tudi sodelovanja, vključenosti, solidarnosti in delavnosti pri nas le še za vzorec. Misli, da bodo okoljske probleme uravnavali trgi, če tržno gospodarstvo ne bo delovalo, pa bodo nove tehnologije ali zeleno gospodarstvo omogočale nadaljnjo rast, so zgrešene. Plenjenje naravnih virov res prispeva k razvoju, a cena za to so naraščajoči stroški za blaženje učinkov nepredvidenih tveganj in nepričakovanih dogodkov.

Ustrezna in dobra skrb za okolje se začne z drugačnim modelom gospodarstva.

Tudi Slovenija se obnaša, kot da mej rasti ni, ali pa če že meje obstajajo, so daleč v prihodnosti. Ustrezna in dobra skrb za okolje se torej začne z drugačnim modelom gospodarstva, ki mora biti snovno krožno zastavljeno, energijsko učinkovito in z vlaganjem večine dobičkov v okolje in ne le v žepe posameznikov. Pri tem ima trajnostno izobraževanje managerjev pomembno vlogo. Ustrezna in dobra skrb za okolje pomeni tudi preoblikovanje družbe, ki mora biti veliko bolj vključena v procese odločanja in mnogo manj razslojena kot danes. Če nam to uspe, bo Slovenija 2050 lahko še bolj zelena, vodnata in okoljsko bogata kot danes.«

Mag. Natalie C. Postružnik je direktorica in ustanoviteljica podjetja Nikrmana, za Združenje Manager pa koordinira projekt Vključi.vse. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 33, junija 2015

Preberite tudi