Želimo biti pionirji novega vala uspešnosti gospodarstva

Svet ne potrebuje trdih managerjev. V ospredje vse bolj stopajo inovativnost, korektnost in avtentičnost v vodenju, je prepričan Dejan Turk, novi predsednik Združenja Manager.

V letu 2004, ki se ga Slovenija spominja po priključitvi Evropski uniji, se je mag. Dejan Turk kot direktor marketinga in prodaje pridružil ekipi Si.mobila. Dve leti po prihodu je bil imenovan za člana uprave za trg, marca 2007 je postal predsednik uprave te družbe. Pot v Združenju Manager je bila podobna: od člana je napredoval v člana upravnega odbora in marca letos prevzel vodenje kot predsednik združenja. Vmes je prejel priznanje Manager leta 2009 in vrsto drugih nagrad, ki krasijo prostore Si.mobila. Med temi je še posebno ponosen na Zlato nit, saj je rezultat pristnega odnosa s sodelavci in sposobnosti uspešnega, učinkovitega in ustvarjalnega vodenja. Kot pravi, sta nova vloga, ki jo prevzema v združenju, in nagrada Zlata nit povezani: v obeh gre za zavedanje o pomenu ljudi in uveljavljanja etičnega poslovanja. Kodeks etike ni nekaj, kar bo po besedah Dejana Turka ostalo zakopano na spletnih straneh, temveč bo tudi kot predsednik aktivno skrbel za njegovo uveljavljanje v poslovnem življenju.

Kot novi predsednik Združenja Manager boste delovali po programu, ki ga je pripravil vaš predhodnik. Se leto dni mandata zdi dovolj dolgo obdobje, da je v njem mogoče kaj pomembnega narediti?

To je ključno obdobje. Slovenija je v globoki krizi, gospodarstvo se še vedno bojuje. Združenje Manager je tu ravno zato, da je relevanten sogovornik vladi in državnim institucijam. Po drugi strani pa smo organizacija, ki skrbi za razvoj stroke. Ravno gospodarski subjekti smo tisti, ki se vsak dan srečujemo z ugankami zakonodaje, v svojih bilancah se ubadamo z davki in obremenitvami, zato želimo biti slišani, ne samo poslušani.

Dejaven navznoter in odličen zagovornik združenja navzven. Foto: arhiv Združenja Manager

Država mora postati partner, ki nam bo s prilagodljivejšo zakonodajo pomagal, da začnemo poslovati bolje ali učinkoviteje. In povratna zanka odličnega poslovanja bo pomagala državi, da se izkoplje iz krize. Povezani smo, močno povezani. Prav zato sem vesel močne in nedvoumno izražene podpore članov združenja: po seji upravnega odbora in potem občnega zbora sem dobil množico klicev in sporočil, izrazov
veselja in podpore. Kolegi mi sporočajo, da želijo sodelovati, imajo konkretne ideje in predloge aktivnosti.

Velik izziv je insolvenčna zakonodaja. Zdi se, da niti Združenje Manager ni dovolj močan ali vpliven sogovornik državi: zakonodaja in ukrepi se sprejemajo mimo stališč gospodarstva.

Združenje Manager je januarja oblikovalo delovno skupino in pripravilo izhodišča sprememb na področju insolvenčne zakonodaje. Izhodišća smo poslali gospodarski ministrici. Združenje prav tako aktivno podpira Gospodarsko zbornico Slovenije pri prizadevanju za izboljšanje zakonodaje na tem področju. Menim, da je ravno dialog države z Združenjem Manager in podobnimi institucijami ključnega pomena za kakovostno zakonodajo in tega si želim okrepiti.

Na področju delovnopravne zakonodaje se Združenje Manager zavzema za uvedbo socialne kapice. Kateri koraki so potrebni za dosego tega cilja? Kako gledate na prizadevanje visokotehnoloških podjetij, da se socialna kapica oblikuje predvsem za razvojnike, inženirje?

Na decembrski seji upravnega odbora Združenja Manager, ki jo je obiskala ministrica mag. Darja Radić, smo se strinjali, da je uvedba socialne kapice eden ključnih ukrepov resne razvojne politike. Ministrica sama je njena zagovornica, saj razume njen razvojni pomen, je pa opozorila, da vsi ministri tega ne vidijo tako. Združenje bo tudi tu oblikovalo ustrezno skupino, sestavljeno predvsem iz članov, da bo pripravila konkretne predloge za uvedbo socialne kapice. O prizadevanju nekaterih, ki uvedbo vidijo prednostno za inženirje oziroma razvojnike, so mnenja deljena, a verjamemo, da se bomo znali sporazumeti. Tudi pri tej temi se želi združenje povezovati z GZS, Združenjem delodajalcev Slovenije in drugimi organizacijami, ki se zavzemajo za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Slovenija se spopada z vse večjim zaostankom za povprečjem Evropske unije. Konkurenčnost države najbolj zavira nizka produktivnost, opozarja minister Gaspari. Na drugi strani je Peter Drucker v svojih delih opozarjal: »Družbena odgovornost managementa je, da dviguje produktivnost delavcev v družbi znanja.« Kako vidite vlogo Združenja Manager v teh procesih?

Konkurenčnost Slovenije zavirajo tudi že prej omenjena davčna zakonodaja ter visoki stroški delovne sile zaradi visokih davčnih obremenitev. Za dobre managerje in dobra podjetja se ne gre bati pri vlaganju v znanje. Dober manager se močno zaveda pomena svojih ljudi ter vlaganja vanje in v znanje. Združenje lahko tu pomaga z izpostavitvami dobrih praks ter ozaveščanjem managerjev.

Dr. Ivan Svetlik, sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve, je leta 2007 opozoril, da je alternativa intenzivnemu delu pametno delo, da pa je njeno uresničevanje pri nas prepočasno. Kako lahko napredujemo hitreje?

Ravno z veliko zavedanja, da ljudje sicer delajo za plačilo, a da jim lahko ponudimo več: možnost soustvarjanja, zadovoljevanja njihove samouresničitve pri sedanjem delodajalcu, z vključevanjem sodelavcev v skupne projekte. Le visoka stopnja vključevanja sodelavcev bo spodbudila podjetniškega duha tudi pri tistih, ki delajo »od 8h do 16h«.

Si.mobil je podjetje v tuji lasti, kar nekateri vidijo kot prednost, drugi pa kot šibkost: dobre prakse in pristopi, ki delujejo, naj bi vam bili »podarjeni«. Kako sami gledate na to?

Če kdo misli, da je enostavno samo zato, ker smo podjetje v tuji lasti, naj spomnim, da je bil Si.mobil le pred nekaj leti prav tako v tuji lasti in je imel velike izgube, izgubljal je naročnike. Menim, da sta z vidika vodenja bolj kot vprašanje tujega ali domačega lastnika pomembna stabilnost lastništva ter lastnik, ki razume posel. Ne govorim toliko o finančnem kot o strateškem lastniku, ki se je pripravljen pogovarjati tudi o podrobnostih poslovanja in ima jasno vizijo, kaj želi s podjetjem doseči. Tedaj je hitro mogoča sinergija med odgovornim lastnikom in managementom: programe, ki jih razvija vodstvo, je v takem odnosu laže izvajati, saj imajo podporo lastnika. Potem niso razumljeni le kot strošek, temveč naložba v razvoj in pričakovani donos.

Podjetje, ki ga vodite, je že dvakrat osvojilo naziv najboljšega zaposlovalca med velikimi podjetji. Kaj je po vašem mnenju ključno prispevalo k temu?

Kolega, ki se nam je pridružil kot član uprave pred letom dni, se je čudil, saj je opazil, da se na sejah uprave pogovarjamo predvsem o ljudeh – tega ni bil navajen. Mislim, da je to tisto ključno: pozornost, ki jo namenjamo ljudem in se zrcali navzdol in naokrog in jo pričakujemo od vodij: da podjetje diha z zaposlenimi, ki to čutijo in vračajo s svojo zavzetostjo. Kar zadeva uvrstitev med najboljše zaposlovalce, vidim močno povezavo med svojo vlogo v združenju in nagrado Zlata nit: če pogledamo z vidika družbenega dogajanja, ki zahteva nove etične standarde, je del teh spoštljiv, resen, odgovoren odnos do zaposlenih. Kot kaže, je bilo v Si.mobilu to prepoznano, in upam, da je podjetje kot takšno primer dobre prakse, ki jo lahko delimo.

Znate biti kot manager tudi trdi, neizprosni?

Tudi pri nas ne cvetijo samo rožice. Marsikomu se moramo zahvaliti za sodelovanje in tudi to so postopki, ki jih je treba korektno opravljati. Obenem menim, da filozofija, da danes svet potrebuje trde managerje, ne drži. Mislim, da je to veljalo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj v ospredje vse bolj stopajo inovativnost, korektnost, avtentičnost v vodenju. Naš glavni uspeh je, da smo pred nekaj leti postavili jasno strategijo: da čez nekaj let ne bomo prepoznani kot tehnološko podjetje z baznimi postajami, strežniki in kabli, temveč kot storitveno podjetje, ki bo imelo najboljšo možno storitev, najboljše ljudi. To nam je uspelo: mislim, da danes naši ljudje delajo s strankami z ognjem v očeh, z energijo, veseljem, in to nam trg vrača. V zadnjih letih smo podvojili število uporabnikov – skupnost že presega številko 600.000, izboljšali smo vse finančne kazalnike, ustvarjali dobiček za lastnike in letos bo podjetje prvič po 12 letih izplačalo dividende.

Letošnji izbor mladega managerja prinaša okrepljeno metodologijo in vključitev članov v glasovanje. Kakšne kandidate bi si kot predsednik komisije želeli videti v izboru?

Dinamične, prodorne in uspešne. Takšne, ki ne skrbijo zgolj za svoj lastni jaz ter zgolj za svoje podjetje, ampak se zavedajo širše odgovornosti do okolice, ljudi in sveta okoli sebe. Imeti morajo inteligenco, energijo in integriteto, kot bi rekel Warren Buffett.

Združenje je lani prenovilo Kodeks etike, poteka vrsta aktivnosti, namenjenih promociji etičnega delovanja managementa. Kaj je po vašem mnenju ključno za etično delovanje posameznika in organizacije?

Etika izhaja iz posameznikove vesti. Izraža zrelost in sposobnost. Tako preprosto je kot vzgajati svoje otroke. Tvoja dejanja se kažejo v njihovem odraščanju in razvoju vse življenje. Preslikajmo to torej na delovanje managerjev in nam bo vse jasno.

Sekcija managerk je napovedala pripravo kodeksa spodbujanja različnosti oziroma enakosti kot oblike samoregulacije, h kateri je sicer pozvala tudi Evropska komisija. Delež managerk med vodilnimi je še vedno nesorazmerno majhen. Si osebno zadajate prispevati tudi k poslanstvu, da je »… cilj sekcije managerk njena ukinitev, ker je izpolnila svoj namen«, kot poudarja predsednica sekcije Sonja Gole?

V ekipi imam krasna dekleta, ki odlično vodijo svoje ljudi. Le redko jih gledam skozi oči ženske-moški. Mislim, da smo prerasli različnost glede na spol, pač pa se moramo vedno bolj nagibati k sprejemanju različnosti v slogu vodenja, načinu delovanja in razmišljanja. Prav vesel sem, da so naši lastniki »raznolikost« (angl. diversity) zapisali med svoje vrednote. In to ravno v pomenu, ki ga omenjam.

Kakšno vrednost ima po vašem mnenju članstvo v Združenju Manager? Zakaj naj bi si posameznik želel postati in ostati član te organizacije?

Vsak dober manager mora veliko vlagati vase, kar združenje s strokovnimi srečanji in literaturo brez dvoma omogoča. Na njegovih srečanjih je vedno veliko ljudi, s katerimi lahko izmenjaš izkušnje, slišiš nove informacije. Pomembna je tudi njegova strokovna vloga. Združenje si namreč kot relevanten sogovornik prizadeva tako za razvoj stroke kot napredek gospodarstva. Pa še nekaj je pomembno za članstvo: managerji smo prvi ambasadorji in oglaševalci svojih podjetij. Če nas ni na vidiku in v družbi, se tudi za naše podjetje redkeje sliši, na srečanjih združenja pa z na novo stkanimi stiki nastajajo tudi novi posli. Sicer pa, če si del nekega poklica, je prav, da to pokažeš tudi s svojim angažmajem v stanovski organizaciji.

Ko se boste čez leto dni ozrli na svoje delo v Združenju Manager: na kaj želite biti ponosni?

Želim si, da bi združenje postavilo nove standarde, etične in gospodarske. Želim si, da bomo postali »pionirji« novega vala uspešnosti slovenskega gospodarstva. Obenem bi se rad veliko naučil od kolegov v združenju tudi sam. Učenje je namreč ključno za razvoj sebe kot človeka in kot managerja. Vsekakor pa bom vesel, če se bomo resno in odgovorno opredelili do problemov našega poklica ter jasno in glasno povedali, kaj je prav in kaj narobe.

Kako svoje delo opišete svojim otrokom?

Očka vodi podjetje in ljudi bi bilo preveč abstraktno. Zato svoji hčerki (sin je še premajhen) z vztrajanjem, da mora odločitve sprejemati sama, saj tudi sama nosi posledice, najbolje naslikam, kaj v življenju počnem.

Charles Handy je ob svojem obisku v Sloveniji dejal: »Čudeži se dogajajo.« V kateri čudež, ki je možen, verjame Dejan Turk?

Ne verjamem v čudeže. Verjamem vase in v ljudi, s katerimi sodelujem.

Managerska izkaznica

Z diplomo iz ekonomije je svojo poklicno pot zacel v podjetju McDonald’s Slovenija kot vodja restavracije, nato pa je bil imenovan za vodjo kadrovske službe ter franšiz. Junija 1997 je napredoval na položaj direktorja marketinga, leto kasneje je bil imenovan za glavnega direktorja McDonaldsa Slovenija in nato za generalnega direktorja celotne mreže restavracij v Sloveniji in Hrvaški. Leta 2003 se je kot generalni direktor zaposlil v Metropolis Medii, ki je največje podjetje za zakup zunanjega oglaševanja. Si.mobilu se je kot direktor marketinga in prodaje pridružil avgusta 2004 in bil dve leti kasneje imenovan za člana uprave za trg, marca 2007 pa je postal predsednik uprave. Pod njegovim vodstvom je družba naredila preobrat v uspešnosti poslovanja v vseh dimenzijah (trženjski, financni, inovacijski, razvoja zaposlenih itn.), odlikuje pa jo tudi vrsta priznanj, ki dokazujejo sposobnosti vodenja. Za odličnost v »komunikacijskem voditeljstvu« za območje Evrope in Srednjega vzhoda je mag. Dejan Turk prejel častno priznanje EXCEL 2009, po izboru skupine 40 gospodarskih novinarjev, strokovnjakov na področju gospodarstva, finančnih trgov in poznavanja podjetij je postal naj direktor leta, na Jesenskem srečanju Združenja Manager pa tudi Manager leta 2009. Poleg vodenja Združenja Manager je Dejan Turk član upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Slovenske gospodarske zveze in Združenja delodajalcev in mnogih drugih organizacij.

Edita Krajnović je urednica in direktorica v podjetju Mediade d.o.o. Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 17, marca 2011