Zelena transformacija glavno gonilo sprememb

Tomaž Orešič ima več kot 21 let izkušenj na področju energetike, liberalizacije energetskih trgov, distribucije, prodaje električne energije ter projektov energetske učinkovitosti. Je mednarodni strokovnjak, ki je vodil različna energetska podjetja. Od leta 2017 je prokurist podjetja Resalta, enega vodilnih podjetij za energetske storitve in dekarbonizacijo v JV Evropi.

Kaj je bil povod, da ste se odločili za področje energentov?

V času približevanja Evropski uniji, poleti 2000, je bil na osnovi prve evropske energetske direktive sprejet prvi energetski zakon, ki je s 15. 4. 2001 napovedal prvo fazo liberalizacije trga z električno energijo. Takoj po sprejetju zakona sem se za dva meseca podal v Nemčijo, kjer sem v mednarodnem svetovalnem podjetju pridobil znanja s področja svetovanja industrijskim podjetjem pri optimiziranju pogojev nakupa električne energije na liberaliziranem trgu. Leta 2001, ko se je liberalizacija trga odprla tudi v Sloveniji, sem kot prvi akter na trgu začel ponujati tovrstne storitve.

Po prvih letih svetovalnega dela sem nadaljnje 21-letne izkušnje nabiral doma in v tujini, v dejavnostih, povezanih z oskrbo z električno energijo. Trenutno pa delam na področju dekarbonizacije, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov.

Katere spremembe naš čakajo na tem področju?

Zelena transformacija in odmik od fosilnih goriv sta zagotovo glavno gonilo sprememb. Situacija z ruskim plinom je cel proces le še močno intenzivirala in hkrati sprožila razmisleke o strukturni spremembi delovanja trga električne energije. V Bruslju so bili vselej zelo ponosni na delujoč skupni evropski trg in na delovanje konkurence na le-tem. Zdaj je pojem konkurenca izginil iz razprav, prav tako se odpirajo diskusije o fundamentalnih spremembah in o odmiku od sedanjega t. i. merit order principa.

Na kateri dosežek ste najbolj ponosni in zakaj?

Težko bi izpostavil posamezen dosežek. Vsekakor sem lahko ponosen, da sem bil leta 2001 prvi akter na liberaliziranem trgu. Omenim lahko tudi, da zadnjih 10 let aktivno sodelujem kot svetovalec in član programskega odbora najpomembnejše evropske energetske konference Enlit s področja novih poslovnih modelov, tehnologij in zelene transformacije. Ponosen pa sem tudi na doseženo in izkušnje pri vodenju največjega energetskega podjetja na Balkanu s 37.000 zaposlenimi.

Zakaj morajo vodje vlagati v znanje in razvoj sebe in zaposlenih?

Samo jasna vizija in znanje oz. kompetence zaposlenih lahko omogočijo obstoj in razvoj. V času sedanje dinamike sprememb je vlaganje v znanje še toliko bolj ključno.

Prispevek je bil objavljen v 51. številki MQ revije.

Preberite tudi