Zdravje zaposlenih je vzvod konkurenčnosti podjetja

V Sloveniji vsako leto izgubimo več kot 10 milijonov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti. Stroški teh znašajo skupaj okoli 450 milijonov evrov. Raziskave kažejo, da je z vsakim evrom, vloženim v zdravje ljudi, mogoče prihraniti od dva evra in pol do deset evrov. 

Družba in podjetja so dandanes zaradi rastoče potrebe po povečevanju konkurenčnosti bolj kot kdajkoli prej odvisni od dobro usposobljenih, motiviranih in – zdravih delavcev. Zdravju zaposlenih je treba posvetiti še posebno pozornost, saj raziskave kažejo, da je mogoče z vlaganjem vanj zmanjšati stroške zaradi bolniških odsotnosti ter povečati produktivnost in ugled podjetja v javnosti. Podjetja neposredno čutijo zdravstvene težave svojih delavcev. Samo v Sloveniji vsako leto izgubimo več kot deset milijonov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti. Stroški teh znašajo skupaj okoli 450 milijonov evrov, od tega več kot polovico plačajo prav podjetja. Pregled bolniškega dopusta kaže na nekatere stalne probleme z zdravjem zaposlenih. Slovenski delavci so odsotni z dela predvsem zaradi poškodb, sledijo jim bolezni mišic in kosti, bolezni dihal ter duševne in vedenjske motnje. 

Vse te kategorije problemov se da preprečevati in obvladovati s primernimi ukrepi: z zagotavljanjem zdravega delovnega okolja in s posredovanjem dragocenega znanja in spodbud za zdravo življenje. Na prvi pogled kaže, da gre pri skrbi za zdravje zaposlenih predvsem za strošek, a še zdaleč ni tako. Raziskave kažejo, da je z vsakim evrom, vloženim v zdravje ljudi, mogoče prihraniti od dva in pol do deset evrov. Prav zato številna podjetja po svetu v zadnjih dvajsetih letih uvajajo programe promocije zdravja pri delu. V Združenih državah Amerike naj bi kar 90 odstotkov podjetij s 50 zaposlenimi ali več in skoraj vsa podjetja z več kot 750 zaposlenimi izvajala vsaj enega od programov promocije zdravja. 

Managerji za promocijo zdravja

Promocija zdravja si v različnih okoljih – tudi v podjetjih – in na različnih ravneh prizadeva za boljše zdravje ljudi in s tem večjo kakovost življenja, zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da se zaradi dobrih programov promocije zdravja manjšajo stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Obvladovanje stroškov, povezanih z boleznijo, zdravljenjem, bolniškimi odsotnostmi, invalidnostjo, poklicnimi boleznimi in prezgodnjo umrljivostjo, je pomemben argument za uvajanje programov promocije zdravja tudi v podjetja, ki pa imajo glede na izsledke tujih raziskav različna pričakovanja.

Raziskava, ki je vključevala več kot 1400 evropskih podjetij, je pokazala, da se managerji odločajo za promocijo zdravja na podlagi dveh vrst argumentov, in sicer pričakovanih koristi (npr. izboljšanje zdravja zaposlenih ali delovnega ozračja) in potrebe po reševanju različnih vprašanj (npr. zakonske zahteve, zdravstveni problemi in nizka motivacija zaposlenih). 

Promocija zdravja si na različnih ravneh prizadeva za boljše zdravje ljudi in s tem večjo kakovost življenja, zanemarljivopa ni niti dejstvo, da se zaradi dobrih programov promocije zdravja manjšajo stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

V kanadski raziskavi iz leta 2000 je več kot četrtina anketiranih delodajalcev zatrdila, da uvajajo programe promocije zdravja, ker se zavedajo bogastva zdravih delavcev, okoli 15 odstotkov zaradi zmanjševanja bolniškega dopusta in samo 10 odstotkov zaradi obvladovanja neposrednih stroškov. 

V številnih podjetjih v ZDA je motiv za uvajanje programov promocije zdravja zniževanje ali vsaj ohranjanje ravni stroškov za zdravstveno varstvo. Velik del stroškov za zdravstveno zavarovanje v ZDA namreč krijejo delodajalci z lastnimi zavarovalniškimi sistemi. 

Najboljše primere dobre prakse najdemo v podjetjih, kjer je promocija zdravja povezana z osrednjo strategijo in cilji podjetja. Raziskava o politiki in praksi na področju promocije zdravja pri delu v ameriški zvezni državi Georgia (2002) je pokazala, da je kar 42 odstotkov podjetij zapisalo izboljšanje zdravja delavcev v svoje dokumente o poslanstvu. Ta so v večjem deležu kot preostala ponudila svojim zaposlenim programe skrbi za zdravje, kot so na primer predavanja o zdravem življenjskem slogu, preventivni zdravniški pregledi, finančne spodbude za sodelovanje v programih. 

Izboljšanje delovnega ozračja

Trditve o koristih promocije zdravja pri delu niso le parole, potrjujejo jih tudi številne raziskave. Raziskovalca Kreis in Bodeker sta pri pregledu več kot 400 študij ugotovila naslednje pozitivne učinke: zmanjšanje tveganja za zdravje (npr. povišan krvni tlak, holesterol, kajenje, uporaba alkohola), izboljšanje delovnega ozračja (npr. večje zadovoljstvo z delom) in zmanjšanje stroškov (manj bolniškega dopusta). 

Po ugotovitvah Aldane so v vrsti raziskav dokazali zmanjšanje odsotnosti z dela med udeleženci programov promocije zdravja za 12 do 36 odstotkov. Gee in sodelavci poročajo o upadu odsotnosti z dela za 9 do 29 odstotkov, pri čemer se je odsotnost z dela v kontrolnih skupinah povečala. Aldana je tudi izračunal razmerje med vloženim denarjem v programe promocije zdravja pri delu in prihrankom zaradi manjše odsotnosti z dela. To razmerje sega od 1 proti 2,5 do 1 proti 10,1. Sochert je ugotovil, da se je delež bolniške odsotnosti (zaradi bolezni, nezgod in zdravljenja) zmanjšal z 10,1 odstotka na 4,8 odstotka v podjetju, ki je izvajalo program v letih 1991–1997. Nemškemu podjetju Katjes je uspelo z uvedbo programa usposablja usposabljanja delavcev in prilagajanja delovnih mest v sedmih letih zmanjšati število dni bolniškega dopusta zaradi mišično-kostnih bolezni z 2011 na 752, kar je prineslo več kot 1,5 milijona dolarjev prihranka. 

Čili za delo

Tudi v slovenskem prostoru je veliko pozornosti namenjene skrbi za zdravje. Projekt Čili za delo je program promocije zdravja pri delu, katerega namen je vzpostavitev celostne skrbi za zdravje v delovnem okolju. Ponuja rešitve za ukrepanje na nekaterih najbolj problematičnih področjih za zdravje zaposlenih, in sicer tako za prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja za zdravje v delovnem okolju kot tudi za oblikovanje ukrepov, s katerimi bi tveganje zmanjšali ali odpravili. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa strokovno in organizacijsko vodi program ter organizira in izvaja izobraževanja za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, ki skrbijo za širjenje programa v podjetja in druge organizacije. 

S programi promocije zdravja se da zmanjšatiodsotnost z dela tudi do 36 odstotkov.

Doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, poudarja, da številni primeri iz tujine in raziskave kažejo, da večina direktoric in direktorjev ne nasprotuje programom promocije zdravja. Delodajalci pogosto potrebujejo le pomoč strokovnjakov pri prepoznavanju možnosti, ki jih ta ponuja, pri razumevanju vrednosti programov promocije zdravja ter pri oblikovanju lastne vloge kot vodij prizadevanja za izboljšanje zdravja zaposlenih. 

Glede na vse pozitivne učinke se skrb za zdravje zaposlenih zagotovo uvršča med vse pomembnejše prijeme ohranjanja in povečevanja konkurenčnosti podjetij. Poleg tega prinaša koristi vsem: delavcem, delodajalcem in družbi. 

Pet uporabnih napotkov za podjetja, ki želijo vlagati v zdravje zaposlenih

1. V podjetju oblikujte jasne cilje in pričakovanja glede posameznih delovnih mest, zaposlene vključite v soodločanje o delovnem procesu.
2. V tovarniški menzi ali avtomatih s prehrano povečajte ponudbo zdrave prehrane (več sadja in zelenjave, voda in nesladkani napitki).
3. V organizaciji uvedite rekreativne odmore po nekaj urah dela, spodbujajte hojo po stopnicah, omogočite prihod v službo s kolesom (npr. z ureditvijo varnih parkirišč za kolesa).
4. Zaposlenim ponudite izobraževanje o prepoznavanju stresa in možnostih njegovega obvladovanja ter organizirajte pomoč za sodelavce v stiski.
5. V podjetju organizirajte natečaj za izbor najboljših, najenostavnejših in stroškovno učinkovitih predlogov ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu – ter jih nagradite!

Tanja Urdih Lazar, vodja Centra za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa.Mag. Eva Stergar, zdravstvena svetnica, svetovalka na področju promocije zdravja. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 15, septembra 2010.

Preberite tudi