Zaščitite se pred predčasnimi odpoklici

Predčasni odpoklic poslovodje je skoraj vedno povezan z burnimi čustvi na obeh straneh. Najbrž tudi zato prihaja do različnih pogledov na zakonitost odpoklica in na pravice, ki iz odpoklica izvirajo. Kaj pravi praksa in kaj priporoča stroka?

Razloge za odpoklic poslovodstva gospodarskih družb določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta ga opredeljuje različno za delniške družbe, tj. za člane uprave v dvotirnem sistemu in izvršne direktorje v enotirnem sistemu, in za družbe z omejeno odgovornostjo, torej direktorje. Člana uprave delniške družbe, kot to določa 268. člen ZGD-1, lahko po zakonu odpokličejo le iz naslednjih razlogov: če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico (izjema so primeri, ko skupščina izreče nezaupnico iz očitno neutemeljenih razlogov), ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov, kot so na primer pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija ipd. Bistveno je, da sklep o odpoklicu ustrezno utemeljijo že ob njegovi izdaji, kar pomeni, da morajo biti v hipotetičnem primeru očitanih hujših kršitev obveznosti v sklepu o odpoklicu očitane kršitve, ki so bile razlog za odpoklic, dovolj jasno in določno navedene. Pri pregledu novejše sodne prakse ugotavljamo, da pomanjkanje zaupanja nadzornega sveta, kar pogosto navajajo kot razlog, samo po sebi ne more biti razlog za odpoklic. Slednji je možen le, če se nezaupanje kaže v hujših kršitvah obveznosti ali nesposobnosti vodenja poslov. In še: nezaupanja ni mogoče uvrstiti med ‘druge ekonomsko-poslovne razloge’.

Pri pregledu novejše sodne prakse ugotavljamo, da pomanjkanje zaupanja nadzornega sveta sam po sebi ne more biti razlog za odpoklic. Foto: Shutterstock

Če za odpoklic člana uprave ne obstaja eden od zakonsko navedenih razlogov, je ta nezakonit, član uprave pa bo v tem primeru lahko uveljavljal ničnost sklepa o odpoklicu oziroma zahteval izplačilo odpravnine/odškodnine. Ali odpoklicani član uprave na podlagi ugotovljene ničnosti odpoklica lahko doseže tudi ponovno vzpostavitev mandata? To vprašanje v naši sodni praksi še ni povsem razčiščeno, dosedanja praksa pa tej možnosti ni najbolj naklonjena. Direktorja družbe z omejeno odgovornostjo po 515. členu ZGD-1 lahko odpokličejo kadarkoli – razen če družbena pogodba določa drugače – kar pomeni, da ga lahko odpokličejo brez navedenih razlogov. Enako velja za izvršnega direktorja delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja (8. odstavek 290. člena ZGD-1).

Odpravnina? Da, a z omejitvami.

ZGD-1 v 262. členu določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora delniške družbe, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo ta sklene z družbo. Zakon v 294. členu omejuje pogodbeno svobodo pri določanju odpravnine: to lahko izplačajo le v primeru predčasne prekinitve pogodbe, odpravnina pa ne more biti izplačana, če je član uprave ali izvršni direktor odpoklican iz razlogov, določenih v prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka 268. člena tega zakona, torej če je huje kršil obveznosti, ni bil sposoben voditi poslov ali če mu je skupščina izrekla nezaupnico iz utemeljenih razlogov, ali če član uprave oz. izvršni direktor sam odpove pogodbo. 

Alternativa pogodbi o zaposlitvi je pogodba o poslovodenju. V tem primeru je poslovodja z družbo le v mandatnem razmerju, ne pa v delovnem.

Skupščina pa lahko določi najvišji znesek odpravnine. Navedene določbe o odpravnini so zavezujoče in jih s pogodbo ne moremo zaobiti. Družbe, ki jih zavezuje Zakon o prejem- kih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD – Lahovnikov zakon), morajo upošte- vati še zavezujoče določbe tega zakona, ki določa, da odpravnina ne more biti izplačana, če se direktor po prekinitvi pogodbe ponovno zaposli v družbi, odpravnina pa je lahko določena v višini največ šestkratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja. Izven določb ZPPOGD družbe z omejeno odgovornostjo nimajo nobene posebne zakonske omejitve o obsegu pravic na podlagi opravljanja poslovodne funkcije. ZGD-1 v 515. členu določa le, da družbe za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.

Ker je predčasno prenehanje mandata zaradi enostranskega odpoklica s strani družbe relativno enostavno izvedljivo in v praksi tudi precej pogosto, je znotraj naštetih omejitev povsem ‘normalno’, da se v primeru predčasnega odpoklica direktor ali član uprave z nadzornim svetom oziroma družbeniki dogovori za ustrezno odpravnino.

Praksa iz tujine: pogodba o poslovodenju

V Sloveniji poslovodne osebe tradicionalno in skoraj brez izjeme ob imenovanju z družbo sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Možno je skleniti tudi t. i. pogodbo o poslovodenju, kar je sicer bolj navada v tujini. V tem primeru poslovodja ni v delovnem razmerju z družbo, temveč zgolj v mandatnem razmerju, a je s to obliko pogodbe prav tako vključen v obvezna socialna zavarovanja.

Določbo o odpravnini je nujno zapisati čim bolj natančno in jasno. Tako se kasneje ognemo različnim tolmačenjem ali poslovodji ob odpoklicu odpravnina pripada.

Če je med družbo in poslovodjem sklenjena pogodba o zaposlitvi, je z vzpostavitvijo delovnopravnega položaja ta položaj avtonomen, ločen od siceršnjega korporacijskega. Posledično lahko delovno razmerje obstaja še naprej, kljub odpoklicu s funkcije, zato je v tem primeru potrebna še odpoved pogodbe o zaposlitvi. Primerna je odpoved iz razloga nesposobnosti, saj bivši poslovodja ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela; še boljša rešitev pa je, da se že v pogodbi o zaposlitvi stranki dogovorita, da ta avtomatično preneha s prenehanjem mandata poslovodje, pa naj gre za odpoklic, odstop ali potek mandata.

Jasna opredelitev odškodnine je nujna

V vsaki pogodbi, ne glede na obliko, se stranki običajno dogovorita, da poslovodji v primeru odpoklica iz razlogov, ki niso na njegovi strani, pripada določena odpravnina. Nujno je, da se ta določba zapiše čim bolj natančno in jasno. Tako se kasneje ognemo različnim tolmačenjem ali poslovodji ob odpoklicu pripada odpravnina ali ne. Žal pa praksa kaže, da marsikatera družba v primeru odpoklica poslovodje temu noče izplačati odpravnine in išče vse mogoče razloge ter razlage, da bi se obveznosti izognila. Nekaj mojih predlogov jasnega in nedvoumnega zapisa za različne družbe si oglejte v nadaljevanju.

Za delniško družbo: Članu uprave/izvršnemu direktorju v primeru odpoklica pred potekom mandata pripada odpravnina v višini X-kratnika povprečnega plačila, ki ga je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpoklicem. Članu uprave/ izvršnemu direktorju odpravnina ne pripada zgolj v primeru, če je bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti, zaradi nesposobnosti za vodenje poslov ali ker mu je skupščina izrekla nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov.

Za delniško družbo, ki jo zavezuje ZPPOGD
(Lahovnikov zakon): Članu uprave/izvršnemu direktorju v primeru odpoklica pred potekom mandata pripada odpravnina v višini 6-kratnika njegovega osnovnega mesečnega plačila. Članu uprave/izvršnemu direktorju odpravnina ne pripada zgolj v primerih, če je bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti, zaradi nesposobnosti za vodenje poslov, ali ker mu je skupščina izrekla nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov in v primeru, da po prenehanju mandata nadaljuje z delom v družbi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi.

Za družbo z omejeno odgovornostjo: Direktorju v primeru odpoklica pred potekom mandata pripada odpravnina v višini X-kratnika povprečnega plačila, ki ga je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpoklicem. Direktorju odpravnina ne pripada zgolj v primeru, če je bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti ali zaradi nesposobnosti za vodenje poslov.

Za družbo z omejeno odgovornostjo, ki jo zavezuje ZPPOGD: Direktorju v primeru odpoklica pred potekom mandata pripada odpravnina v višini 6-kratnika njegovega osnovnega mesečnega plačila. Direktorju odpravnina ne pripada zgolj v primerih, če je bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti ali zaradi nesposobnosti za vodenje poslov, in v primeru, da po prenehanju mandata nadaljuje z delom v družbi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi.

Obljuba druge zaposlitve … za določen čas

V praksi so precej pogosta tudi pogodbena določila, ki v primeru odpoklica iz ‘nekrivdnih razlogov’ ali ob poteku mandata poslovodjem dajejo pravico do druge ustrezne zaposlitve v podjetju. Ta pravica je lahko določena poleg odpravnine ali namesto nje. V primeru družbe, ki jo zavezujejo določbe ZPPOGD, je lahko druga zaposlitev določena le namesto od- pravnine, saj nadaljnja zaposlitev v družbi po zakonu izključuje pravico do odpravnine. Ravno tako kot pri dogovoru o odpravnini je tudi ta pravica iztožljiva. Je pa v primeru nadaljnje zaposlitve, ko pravica do odpravnine nekdanjemu poslovodji več ne pripada, za (bivšega) poslovodjo lahko zelo varljiva. V praksi je namreč nemalo primerov, ko nekdanjemu poslovodji po prenehanju mandata sicer ponudijo novo pogodbo o zaposlitvi, ki pa jo družba nato v kratkem odpove iz poslovnega razloga z utemeljitvijo, da to delo za družbo (več) ni potrebno.

Tako bivšemu poslovodji ob prenehanju delovnega razmerja pripada zgolj odpravnina po ZDR-1, ki je odvisna od dopolnjenih let dela v družbi. Če je bil na primer nekdanji poslovodja v delovnem razmerju do pet let, pripadajoča odpravnina ne znaša niti ene plače, poleg tega se upošteva v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ki je običajno precej nižja, kot je bila plača, ki jo je prejemal za opravljanje poslovodne funkcije. Priporočljivo je, da poslovodja pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi v naprej predvidi tudi opisano situacijo in že na začetku ustrezno zavaruje svoj položaj z na primer določitvijo višje odpravnine od zakonske.

 Kdo rešuje spore?

Sodna praksa se je ustalila pri odgovoru na vprašanje, katero sodišče je pristojno za reševanje sporov med direktorjem in družbo: glede vprašanj, povezanih z imenovanjem in odpoklicem, je pristojno sodišče splošne pristojnosti, glede pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče.

Miha Šercer je odvetnik, strokovnjak za delovno-pravno področje. Članek je bil objavljen v MQ reviji št 34, aprila 2016

Preberite tudi