Zaračunajmo več, ker smo med najboljšimi na svetu.

Slovenci smo narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev. Le svet tega še ne ve. Za kapitalizacijo inovativnosti potrebujemo več samozavesti, trženjsko naravnanost in ščitenje intelektualne lastnine.

»Recimo, da imamo slovensko podjetje, ki izdeluje mikrofone izjemne kakovosti. Na drugi strani je nemško podjetje, ki proizvaja enake mikrofone, a nižje kakovosti. Ko gresta podjetji na južnoameriški trg, nemško podjetje z ´Made in Germany´ začne tukaj,« pokaže visoko nad svojo glavo slovenska veleposlanica Marta Kos Marko na SBC Forumu januarja 2018. »Slovensko pa tukaj,« se roka ustavi nekje ob glavi. »To vrzel morate slovenska podjetja vedno znova premagovati – zato ker Slovenci nismo tako prepoznani kot država, kot dobra kakovost. In to veliko, zelo veliko stane.«

Ne zaznavamo vrednosti tega, kar ustvarjamo

Da imajo slovenska podjetja težave z razvojem blagovne znamke in uveljavljanjem vrednosti inovativnosti, je na prvi B2B konferenci Društva za marketing Slovenije (v nadaljevanju DMS) opozorila dr. Andreja Jaklič s Fakultete za družbene vede: »B2B ali podjetja, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, svojih majhnih rešitev ne zaščitijo in ne znamčijo. Tu se izgubi ogromno dodane vrednosti.«

Pomanjkanju zavedanja Slovencev o vrednosti, ki jo ustvarjamo s svojim znanjem in naprednimi idejami, ponazori tudi dr. Andrej Pompe, strokovnjak za inovativnost in trženje: »Semiotika in emotikon sta v zadnjem času postali besedi brenčačici v svetu znamk in znamčenja. Business Insider poroča, da se je v letu 2016 uporaba emodžijev v marketingu povečala kar za 775 % in da gre za novi trend, ki ga naj bi upoštevali upravitelji znamk. Takšno je stanje v svetu. V Sloveniji pa smo vedno bili korak naprej. Problem je le, da se tega pogosto ne zavedamo in da tega svet ni znal opaziti. V slovenski agenciji Formitas so za Spar Slovenija že leta 2002 uporabili prav princip emodžijev in princip poosebljanja produktov ter znamk. To je bila prava futuristična avantgarda današnjega tržno-komunikacijskega trenda.«

Imamo podjetja in ljudi, ki so med najboljšimi na svetu

»Kako to, da vam svetovna konkurenca, ki ima več denarja in bi jim takoj ponudila dvakrat višje plače, ne uspe ukrasti vaših inženirjev?« je Jože Petrovčič, tedanji urednik Gospodarskem vestnika, vprašal Zorana Živića, tedaj direktorja Keko Varicona, ko je prevzemal kipec Zlata gazela leta 2004. Podjetje je bilo kraljevi dobavitelj za Fiat, sposobni so bili zagotavljati nekajkrat krajši dobavni rok kot katerokoli drugi konkurent. Živiću so zažarele oči, ko je razkril modrost: »Vsak med nami si želi delati v podjetju, ki je v nečem najboljše na svetu.«

Da se privlačnost za talente in tudi doseganje višjih cen na trgu skriva v marketingu, znamčenju in sposobnosti povedati, v čem si (naj)boljši, kaže primer finskega podjetja Varjo, o katerem v Svetu kapitala piše Simona Drevenšek. 

Podjetja, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, svojih majhnih rešitev ne zaščitijo in ne znamčijo. Tu se izgubi ogromno dodane vrednosti.

Razvili so tehnologijo virtualne resničnosti, ki naj bi prinesla večjo preobrazbo kot računalniki. Četudi neprestano dobivajo ponudbe za prodajo, o selitvi podjetja iz Evrope v npr. Silicijevo dolino ne razmišljajo. Saj so, kot pravi soustanovitelj Urho Konttori, najboljši inženirji ravno na Finskem.

Podobno kot Finci imamo potencial, da vnovčimo svoj DNK inovativnosti, tehniške inteligence in duha pionirjev tudi Slovenci. Živimo na ozemlju, kjer so ljudje inovirali že več kot 5.000 let nazaj – najstarejše kolo z osjo na svetu je bilo najdeno prav v Sloveniji. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjeni zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis.

Naprava Plasma System PLS, pri razvoju katere je Slovenec Anton Mavretič sodeloval kot glavni inženir v NASA ekipi, še danes meri sončno plazmo na Voyagerju in igra svojo vlogo pri iskanju meje Osončja. Slovenski Američan Joe Sutter je zaslužen za rekordno hiter razvoj Boeinga 747, pri katerem je vodil ekipo 4.500 ljudi. Nabavniki po svetu še danes uporabljajo nabavno matriko, strateško orodje za obvladovanje nabavnih tveganj, ki ga je dr. Peter Kraljič izumil pred 40 leti.

Med zgornjimi 10 državami v svetu po človeškem kapitalu

Po globalnem indeksu človeškega kapitala, ki ga objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), se Slovenci uvrščamo na 9. mesto med 130 državami. Po navedbah ekonomske revije Forbes, ki povzema raziskovalca dr. Marka Grobelnika iz laboratorija za umetno inteligenco (UI) na Inštitutu Jožef Stefan, je Slovenija država z največjim številom strokovnjakov za UI na število prebivalcev na svetu.

Zagotovo je ne le pregovorna marljivost slovenskih delavcev, temveč sposobnost ustvarjanja okolja za inoviranje razlog, da je Yaskawa za evropski center robotike izbrala Slovenijo. Slovenski Lek je verjetno iz istega razloga vodilni Sandozov razvojni center in ena ključnih proizvodnih lokacij za tehnološko zahtevne projekte. Tudi največji proizvajalec hišnih aparatov BSH je za kompetenčni razvojni center in središče oddelka za raziskave in razvoj gospodinjskih aparatov za pripravo hrane izbral tovarno v Nazarjah,

Le 29 % B2B kupcev ima zgrajen odnos s svojimi dobavitelji. 71 % kupcev bo ob prvi primerni priložnosti našlo ponudnika, ki bo hitrejši, boljši ali cenejši.

Knauf Insulation v Škofji Loki pa v mednarodno delujoči korporaciji globalni razvojni center za izdelke iz kamene volne in tehnologije za njihovo proizvodnjo.

Spodbuden znak je, da se mladi izvijajo iz primeža pregovorne skromnosti Slovencev in prepoznavajo potencial inovativnosti dežele. Študent elektrotehnike na ljubljanski univerzi, sprejet na prestižno švicarsko fakulteto ETH, samozavestno komentira: »Na tej fakulteti je, poleg mene, študiral tudi Einstein.«

»Mogoče se Slovenci tega ne zavedamo, ne cenimo, ampak mi smo povsod. Peter in Domen Prevc, Nika Kljun, Dušan Petrač, Peter Slatnar, Herman Potočnik, Lučka Kajfež Bogataj, Goran Dragić, Tina Maze, Jurij Vega, Rok Golob, Matija Goljar … Slovencev nas je manj kot dva milijona in zdi se, da svet pozna skoraj vsakega izmed nas,« veličino Slovencev v globalnem merilu zaznava udeleženka Mediatlona 2018, na katerem so mladi iskali prebojne dosežke slovenskih podjetij, dijakinja Gimnazije Kranj Hana Bujović Kokot. In kot pravi, v Sloveniji diha zrak, poln idej: »Feri Lainšček je rekel, da so ideje v zraku. Moram reči, zrak v Sloveniji je neverjeten!« 

Trženje daje vrednost inovativnosti

»Ne bom se slepil, na začetku smo npr. v Nemčijo tako veliko prodali zato, ker smo poceni. A danes ne moremo biti več veliko cenejši od Nemcev. ‘Made in Germany’ jim še vedno prinese neki plus, ki ga mi nimamo, a dajejo veliko delati v tujino, tako da smo se s cenami že skoraj izenačili,« o uveljavljanju na mednarodnih trgih pove Boris Mesec, direktor Meborja, Zlate gazele 2018. Iz Železnikov postavljajo globalne standarde razvoja avtomatizacije, hitrosti in uporabnosti horizontalnih tračnih žag. V petih letih so prihodke iz prodaje, ki jih ustvarjajo na 66 trgih, podvojili, od 6 na skoraj 12 milijonov evrov prometa. Dodana vrednost dosega izjemnih 98.500 evrov na zaposlenega. Med 50 podjetji v svoji dejavnosti v istem letu dosegajo daleč največji dobiček – 1,85 milijona evrov, ter nadpovprečno, 38-odstotno donosnost kapitala.

Da samozavest in enakovredno merjenje s konkurenti štejeta pri rezultatih, potrjuje izkušnja Antona Kisovarja, direktorja Tehnosa, Zlate gazele 2017. Kar 92 % prodaje dosegajo na mednarodnih trgih, prisotni so v 35 evropskih državah: »Ko je naše podjetje pred časom dobilo drugo nagrado na nekem tekmovanju v tujini, sem šel pogledat, v čem je zmagovalec boljši.

Za prepoznavnost znamke I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. bo pomembno vlogo igrala ne le inovativnost izdelkov, temveč inovativnost kot identiteta Slovenije: posameznikov, podjetij in okolja.

Ugotovil sem, da je v resnici slabši. Je pa nastopil bolj samozavestno. Takrat sem ugotovil in se odločil, da ne bomo več tako skromni. Treba je biti tudi malo bolj ´potenten´.« Janez Novak, direktor podjetja RLS, zlate gazele leta 2015,  vzvod za višji zaslužek vidi v zaščiti intelektualne lastnine. »Kar ni patentno zaščiteno, je, žal, na voljo tudi vsem drugim. Če pa zaščitiš vsaj model ali obliko, ali pa postopke in funkcionalnost, je precej drugače. Za take izdelke, ki jih podjetje proizvaja, uspešno prodaja in jih ima zaščitene z mednarodnim patentom, lahko potem še več let iz tujine dobiva denar. V našem primeru 90 % naših plač plačajo tujci,« razloži v intervjuju za Dnevnikov Objektiv.

Letošnja B2B konferenca prinaša spoznanje, da podjetja, katerih dodana vrednost raste, to dosegajo z razumevanjem trženja in preobrazbo od dobavitelja v strateškega partnerja skozi trženje. »Gallupova raziskava iz leta 2016 kaže, da ima le 29 % B2B kupcev zgrajen odnos s svojimi dobavitelji. Preostalih 71 % kupcev bo ob prvi primerni priložnosti našlo ponudnika, ki bo hitrejši, boljši ali cenejši. Scenarij, ki ponudnika zaščiti pred odhodom kupca, je krepitev odnosa. Med strateškimi partnerji se pogovori ne vrtijo le okoli cene,« pojasnjuje Lea Lipovšek iz DMS.

Trženje je funkcija, ki podjetju daje moč in kapitalizira njegovo inovativnost. »Krivulja nasmeha, ki jo je leta 1992 prvi prikazal Shih, ustanovitelj Acerja, da bi pokazal, kako dodana vrednost variira po posameznih fazah lansiranja izdelka na trg in se pogosto uporablja za razlago verig vrednosti, izkazuje, da največji del ustvarjanja vrednosti pade na razvoj, inovacije ter na marketing, posebej na poprodajne storitve, manjši del pa na proizvodnjo. Od 80. in 90. let ter z intenzivno selitvijo proizvodnje na Kitajsko in kasneje na lokacije s še cenejšimi stroški proizvodnje, je bil ta ´nasmeh´ na krivulji še večji,« razlaga Jakličeva.

Enako kot za podjetja je trženje in znamčenje pomembno tudi za državo. Na področju promocije ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT v okviru državne blagovne znamke ´I feel Slovenia´ že promovirata slogan za gospodarstvo ´Green.Creative.Smart´. S tem premagujeta vrzel prepoznavnosti Slovenije, na katero v uvodu opozarja Kos Marko. Za prepoznavnost I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. bo pomembno vlogo igrala ne le inovativnost izdelkov, temveč inovativnost kot identiteta Slovenije: posameznikov, podjetij in okolja.

Slovenski inženirji, znanstveniki in raziskovalci med vodilnimi na svetu

Slovenci na svojo inovacijsko sposobnost neprestano opozarjamo z izumi, inovacijami in naprednimi rešitvami v pahljači dejavnosti: od biomedicine do avtomobilske industrije, umetne inteligence kot tudi medicine.

V Acies Bio, podjetju, ki ga je soustanovil mladi manager dr. Enej Kuščar, so sposobni zagotavljati proizvodnjo vitamina B12 iz sirotke – postopek predstavlja zgleden primer krožnega gospodarstva. Starwalker ni filmski lik, temveč laserska naprava, s katero ekipa slovenske Fotone narekuje svetovne trende v biomedicinski tehnologiji. Podjetje KGL iz Litije je z ljubljansko strojno fakulteto razvilo po testih trenutno najboljši hidravlični motor na svetu. Podjetje Elaphe, ki ga vodi nosilec priznanja Mladi manager 2016, dr. Gorazd Lampič, naokrog obrača standarde pogonske industrije električnih vozil – namesto pod karoserijo jih vgrajujejo v kolesa.

Skupina slovenskih znanstvenikov je leta 2015 prva na svetu dokazala, da okužba z virusom Zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. S pomočjo 3-D modela je ekipa pod vodstvom dr. Uroša Ahčana iz UKC Ljubljana letos prva na svetu naredila nos na podlahti in ga prenesla na obraz. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so pred kratkim v kačjem strupu odkrili antikoagulantni protein, ki močno zavira strjevanje krvi in ima potencial zdravljenja venske trombembolije.

Mag. Edita Krajnović je direktorica podjetja Mediade. Članek je bil objavljen v 42. MQ reviji, december 2018.

Preberite tudi