Zaposlovanje invalidov - strošek ali civilizacijska norma?

Frida Kahlo, Stephen Hawking, Andrea Boccelli, Michael J. Fox, Alen Kobilica, … kaj imajo skupnega? Invalidnost! A kljub svoji oviranosti so in bogatijo našo družbo. Tudi 31.710 zaposlenih invalidov v Sloveniji prispeva k produktivnosti podjetij, v katerih delajo. Ne le podjetja z več kot 20 zaposlenimi, ki so zavezana k zaposlovanju invalidov, tudi vse več podjetij, ki niso zavezanci, vrata odpirajo sodelavcem z invalidnostjo – in so za to nagrajena.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Uveljavitev kvotnega sistema zaposlovanja invalidov leta 2006 je prinesla veliko spremembo tako za delodajalce kot delavce. Po eni strani invalidi niso več absolutno zaščitena kategorija delavcev in jih lahko podjetja, če zanje ne morejo zagotoviti primernega dela, odpustijo. Po drugi strani pa so bile uvedene finančne spodbude za zaposlovanje invalidov.

Več zaposlenih invalidov, višja nagrada

Avgusta letos je 7299 izmed vseh 136.600 registriranih podjetij v Sloveniji zaposlovalo več invalidov, kot jim nalagata Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter uredba, ki predpisuje tudi odstotek vključenih invalidov glede na skupno število zaposlenih oziroma. Tako imenovana kvota se razlikuje glede na dejavnost. Najvišja, 6-odstotna, kvota denimo velja za predelovalne dejavnosti, področje oskrbe z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odpadki, zdravstvo in socialno varstvo. Gradbena, nepremičninska in transportna podjetja morajo zaposlovati 3 odstotke invalidov. Za trgovino, gostinstvo, kulturo, javno upravo in druge dejavnosti je kvota 2-odstotna. S preseganjem kvote so podjetja upravičena do mesečne nagrade, ki jo izplačuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (Sklad), in sicer 20 odstotkov minimalne plače oz. 168,56 evrov za vsakega dodatnega invalida nad kvoto. V kvoto štejejo tudi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. 

Koliko invalidov mora zaposlovati vaše podjetje? Izračunajte TUKAJ.

Kvotni sistem v praksi

Velikostna struktura slovenskega gospodarstva je takšna, da veliko večino predstavljajo mikro podjetja z manj kot 20 zaposlenimi, tako da je zavezancev za zaposovanje invalidov le 4 odstotke oz. 5476 podjetij. Avgusta 2018 je kvoto dosegalo slabih 60 odstotkov zavezancev oziroma 3162 podjetij, ki so s tem potrdila svojo družbeno odgovornost in se hkrati izognila plačilu mesečnega prispevka v Sklad. Še vedno pa kar 40 odstotkov (2314) podjetij ocenjuje, da jim je enostavneje mesečno vplačevati v proračun Sklada 70 odstotkov minimalne plače oz. 589,95 evrov za vsakega manjkajočega invalida, kot jih zaposlovati. Tako se je lani v proračun Sklada steklo natanko 25.031.390 evrov.

Subvencija plače in refundacija stroškov prilagoditev

Sicer je miselnost, da so invalidi strošek in obremenitev, še vedno precej prisotna, a se na srečo vse bolj umika zavedanju, da so lahko invalidni sodelavci povsem enakopravni člani, seveda, ob primerni podpori in prilagoditvah delovnih mest. Dejstvo je, da so invalidi zaradi svojih senzornih, mobilnih ali komunikacijskih omejitev lahko ovirani pri opravljanju dela in lahko dosegajo nižjo produktivnost.

Na spletni strani Sklada svzinet.si lahko delodajalci dostopajo do podatkov o skupnem številu vseh zaposlenih, kvoti in potrebnem številu zaposlenih invalidov.

Vendar lahko delodajalci pri Skladu uveljavljajo pravico do subvencije plače invalida zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov. Prav tako lahko refundirajo stroške za prilagoditev delovnega mesta in procesa dela za posameznega zaposlenega invalida. Dodatna možnost je tudi plačilo 30 ur podpornih storitev mesečno, ki so namenjene boljši integraciji invalida v običajnem delovnem okolju. Storitve, na primer, obsegajo informiranje delodajalca in sodelavcev, najem tolmača za gluhega delavca, osebna asistenca, psihosocialna podpora, spremljanje pri delu in motivacija zaposlenega invalida. Stroške storitev v celoti krije Sklad. Podporne storitve veljajo za tiste invalide, ki imajo odločbo rehabilitacijske komisje o zaposljivosti v podporni zaposlitvi.

Vse vloge Sklada za uveljavljanje nagrade za preseganje kvote in subvencij najdete TUKAJ.

Ob tem velja poudariti še, da je skladno z evropsko uredbo o konkurenčnosti trga višina dovoljene državne pomoči delodajalcem za zaposlovanje invalidov omejena na največ 75% njihove bruto bruto plače.

Poslovanje z invalidskimi podjetji

Zakonodaja (ZZRZI) še dodatno spodbuja zaposlovanje invalidov s tem, da podjetjem omogoča t.im. nadomestno izpolnitev kvote. To pomeni, da lahko podjetja, ki nimajo dovolj svojih invalidov, storitve ali blago naročijo pri invalidskem podjetju ali zaposlitvenem centru. S tem si zmanjšajo mesečno obveznost do Sklada za vrednost opravljenega dela invalida. Zanimiva oblika poslovnega sodelovanja z invalidskimi podjetji so tudi t.im. skupna delovišča. To v praksi pomeni, da podjetje del svojega delovnega procesa ne izvaja s svojimi zaposlenimi, temveč poišče zunanjega izvajalca – invalidsko podjetje, kjer delo opravijo invalidi s primerno mentorsko podporo in vsemi potrebnimi prilagoditvami, skladno z zakonodajo. S tovrstnim poslovnim sodelovanjem si podjetja prav tako lahko znižajo svoje obveznosti do Sklada.

V vsakem primeru na zaposlovanje invalidov ni primerno gledati zgolj skozi optiko denarja, temveč gre za zavedanje, da je delo temeljna pravica vsakogar. Ker bolezen in invalidnost ne izbirata, je dobro že danes razmišljati o vključujočem delovnem okolju.

»Sprva smo zaposlovanje invalidov morali prilagoditi obstoječemu zdravstvenemu stanju nekaterih zaposlenih, nato smo invalide zaposlovali tudi zaradi obveznosti iz naslova invalidskih kvot. Z rastjo podjetja pa smo pričeli prepoznavati tudi prednosti zaposlovanja invalidov in se tako v letu 2013 odločili za ustanovitev invalidskega podjetja. Tako imamo v podjetju Plastika Skaza zaposlenih 7 invalidov, v Skaza IP pa 11 oz. skupno 6 % invalidov. Delovna mesta za invalide so prilagojena njihovim omejitvam – delovna površina, prilagoditev delovnega procesa v primeru prenašanja bremen. Stroškov prilagoditev zaenkrat nismo uveljavljali pri Skladu. Obveznosti do sklada pa smo si znižali s poslovnim sodelovanjem z invalidskim podjetjem, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote. Naši invalidni sodelavci so delu predani, so odgovorni, stopnja absentizma pa v primerjavi z ostalimi zaposlenimi ni skoraj nič višja. Morda je to posledica tudi tega, da se ves čas trudimo, da tudi v primeru, če imajo težave, delovni proces sproti prilagajamo in jim zagotavljamo dobre delovne pogoje«.

Tanja Skaza, Plastika Skaza


»V zaposlitvenem centru Griffin že od začetka poslovanja leta 2009 usposabljamo in zaposlujemo invalide v za njih prilagodljivih delovnih procesih. Imamo srečo, da z leti vse več podjetij prepoznava invalide kot enakovredne izvajalce storitev in v vedno večjem obsegu naroča naše storitve, za katere so naši sodelavci usposobljeni (arhiviranje: upravljanje dokumentacije, digitalizacija, hramba dokumentov, varno uničenje, vzpostavitev poslovanja, skladno z GDPR). Z razumevanjem naših poslovnih partnerjev lahko danes finančno neodvisnost in dostojanstvo omogočamo že skoraj 80 invalidom. Želeli bi si, da bi še več podjetij koristilo nadomestne kvote in skupaj z našimi invalidi izpeljalo del proizvodnega procesa (t.j. skupna delovišča), saj bi s tem lahko zmanjšali brezposelnost invalidov«.

Tanja Čajavec, ZC Griffin


»Med vsemi zaposlenimi v Petrol d. d., Ljubljana je trenutno 2,5% invalidov. Podjetje prejema nagrado, saj zaposluje več invalidov, kot je to zakonsko določeno. Pretežno gre za invalide, ki so zaradi posledic bolezni manj zmožni opravljati fizično težje delo. Delavci v večini primerov še naprej opravljajo svoje delo, pri tem pa upoštevamo omejitve iz invalidske odločbe. Skupaj s posamezniki najdemo najboljši možni način prilagoditve samega delovnega mesta.«

Anita Ivačič je novinarka Spletne TV in oddaje Prisluhnimo tišini TV SLO