Zakaj je nastala zaveza

Slovenija je z lahkoto dosegla vse velike zunanjepolitične cilje – ker so imeli široko podporo politike, gospodarstva in državljanov. Še nikoli pa si Slovenci nismo zastavili velikega gospodarskega cilja kot skupne družbene vizije. Kaj, ko bi to naredili zdaj?

Predsednik dr. Danilo Türk v Sobotni prilogi 15. 10. 2011: »Opozoril bi, da smo na Managerskem kongresu dobili pomemben dokument, ki ponuja vizijo slovenskega managementa glede nadaljnjega razvoja. Pomembno se mi zdi dejstvo, da je management pripravljen povedati, kateri razvojni cilji se mu zdijo primerni. … Vsakdo, ki si bo prizadeval, da postane mandatar, se bo moral do tega opredeliti.« 

Zoran Janković, kandidat za predsednika vlade, na Srečanju mladih s politiki 14. 11. 2011: »Jaz Zavezo za uspešno prihodnost: 15/2020 (Zavezo) v celoti podpišem, z eno razliko – da cilj, priti med 15 najboljših, dosežemo že leta 2018, ne 2020.« 

»Še noben dokument civilne družbe ni dobil tako močne podpore najvišje politike, kot jo je Zaveza,« je bilo slišati na novembrskem upravnem odboru, ko smo članom predstavljali, kaj smo v Združenju Manager naredili, da bi drzno idejo preboja Slovenije med 15 najrazvitejših evropskih držav do leta 2020 in korakov, ki vodijo do tja, posvojili gospodarstveniki, politiki in državljani. Pretirano bi bilo, če bi rekli, da je Zaveza že dosegla status splošno sprejetega družbenega cilja, a pomemben del naloge je že opravila – v predvolilnem času je posredno in neposredno vplivala tudi na širino in vsebino gospodarskih programov političnih strank.

Mesto spočetja: Maribor

Ideja o dokumentu, s katerim bi presegli malodušje v družbi in med gospodarstveniki, je bila spočeta na julijski seji upravnega odbora v Mariboru. Člani upravnega odbora so v viharni razpravi o aktualnih gospodarskih razmerah ugotavljali, da se s slabega premikamo na slabše, da se pogrezamo v splošnem nezadovoljstvu in da ni videti, da bi kar koli ali kdor koli lahko ustavil drsenje navzdol.

Foto: arhiv Združenja Manager

V določenem trenutku je eden izmed navzočih presekal dotedanji tok pogovora z mislijo, da gospodarstveniki nismo nemočni: »Imamo bistveno več vpliva in moči, kot se zavedamo. Pa tudi odgovornosti. Povejmo tistim, ki določajo našo sedanjo in prihodnjo politiko, kakšna so temeljna načela in vrednote, ki so se nekje po poti izgubile, in pravilno opredelimo nacionalni interes.« S tem se je v razpravi sprožila sveža energija. Začela se je oblikovati ideja managerskega manifesta, v katerem bi zbrali razmišljanja managementa o tem, kako naprej, če želimo v prihodnosti dobro živeti in ne le životariti. Tarnanje je preprosto treba zamenjati s proaktivnostjo.

Začeti pa je treba pri sebi. »Tudi managerji ne naredimo vsega prav. Če na splošno pogledamo slovenska podjetja in jih primerjamo s podobnimi tujimi, smo skoraj vedno videti slabši. Naša dodana vrednost je manjša. Za en del tega je kriva vlada, za drugega pa smo krivi mi sami,« so ugotavljali člani na seji in s tem razmišljanjem dali popotnico prvemu sklopu Zaveze, ki se osredotoča na odgovornost managementa. Eden izmed članov je dodal: »Moramo biti management, ki se trudi za zaposlene.« Brez sodelovanja z zaposlenimi konec koncev ni mogoče ustvariti ničesar, zato je ta del poudarjen tudi v Zavezi. Podlaga za korektno delovanje vodilnih do vseh, s katerimi prihaja podjetje v stik, pa je Kodeks etike Združenja Manager.

Sistemske napake so kot mlinski kamni

V preambuli Zaveze smo zapisali, da se notranja moč naroda meri po sposobnosti, da tudi v najtežjih razmerah zbere pogum in modrost za ponoven vzpon. Slovenci se po 20 letih znova spopadamo z globoko krizo. Ob osamosvojitvi smo se zavedali, da bo začetek težak, a verjeli smo, da si lahko prihodnost zgradimo skupaj. Medsebojno zaupanje in socialni dialog – oboje zdaj pogrešamo – sta takrat pospeševala prehod od »države v razvoju« med razvite. Na tej poti pa smo delali tudi napake. V času gospodarske rasti so bile manj vidne, kriza pa jih je razgalila kot resne sistemske razpoke. Sistemskih 
napak ne moreš reševati brez širokega družbenega soglasja, saj rešitve praviloma pomenijo korenite družbene spremembe in drugačen sistem institucij, pravic in obveznosti.

V Združenju Manager vidimo sprejetje vizije 15/2020 kot navdihujoč cilj, ki je hkrati uporabnomerilo, ki omogoča presojo vsake odločitve s preprostim preizkusom.

Med sistemske napake lahko štejemo skromno pravno varnost, zlasti na gospodarskem področju, kjer pravni spori trajajo trikrat dlje kot v Nemčiji, kar omogoča številne zlorabe. Postopki gospodarskega kriminala in dvomljivi managerski prevzemi ostajajo neraziskani ali nekončani, hkrati pa je gospodarska zakonodaja preregulirana, neučinkovita in se prepogosto ad hoc spreminja. Sistemska napaka je šibek šolski sistem, ki »producira« ljudi s podpovprečnima znanjem in bralno pismenostjo. Ta podpovprečnost se posledično zažira v vse družbene pore; kadri, ki prihajajo v podjetja bodisi kot zaposleni bodisi kot managerji (vsa čast čudovitim izjemam), so zato v povprečju slabše usposobljeni za uspešno preživetje v sodobnem svetu. Sistemska zabloda je tudi na eni strani pretog, na drugi pa preveč spremenljiv trg dela, ki je dodatno hendikepiran z eno najvišjih obdavčitev plač na svetu. Z visoko obdavčitvijo država ponavadi uravnava nezaželene pojave (poraba cigaret, alkohola, goriva …) ali pa visoko obdavči tisto, kar ne more pobegniti. Delovna mesta najbrž sodijo v drugi sklop, čeprav je tako razmišljanje slepo: delovna mesta so žal postala redka dobrina, ker jih podjetja lahko – ali pa so v to prisiljena – selijo drugam in to se dogaja tudi v Sloveniji. Z malce hudomušnosti je možna tudi razlaga, da intelektualno delo pač pri nas ni vrednota, zato je treba tiste, ki veliko delajo, čim bolj odvrniti od tega, da bodo spoznali svojo zablodo.

Nelogičnosti, ki so se nabrale v 20 letih, imamo precej. Njihovo odpravljanje ni in ne bo preprosto, saj so sestavni del našega sistema, navad, pravic in birokracije. Toda pot, po kateri smo hodili doslej, nas je pripeljala nekam, kjer ne želimo biti – velik padec gospodarske rasti, številni stečaji podjetij, 111.000 brezposelnih, prezadolženost podjetij, splošen upad zaupanja med ljudmi, padec ugleda skoraj
vseh poklicev, manj vere v lepo prihodnost …

Zaveza je seveda predvsem pogled managerjev na rešitve, ki bi Slovenijo vrnile na pot razvoja, napredka in blaginje.

V času, ko se svetovna recesija znova poglablja, bonitetne ocene držav slabšajo in posojila dražijo, preprosto ne moremo vtakniti glave v pesek v upanju, da je treba samo počakati, da najhujše mine, potem pa bomo šli lahko znova po starem naprej. Po starem ni poti naprej, čaka nas samo brezno. Zato slovenski managerji z Zavezo opozarjamo, da Slovenija potrebuje nujne ukrepe za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Brez tega ne bo ne gospodarske rasti, ne novih delovnih mest, ne dovolj denarja za nemoteno delovanje države. Ukrepi morajo biti dobro premišljeni in pojasnjeni, da bi se lahko okoli njih ustvarilo široko družbeno soglasje in preprečila možnost, da postane država – in s tem prihodnost vseh državljanov – talka interesov posameznih družbenih skupin. Z Zavezo je Združenje Manager začelo javno razpravo o tem, v kakšni državi želimo živeti, kaj smo pripravljeni za to narediti managerji, politiki in državljani ter kako naj bo Slovenija vodena, da bi bili skupni cilji dosegljivi. Zaveza je seveda predvsem pogled managerjev na rešitve, ki bi Slovenijo vrnile na pot razvoja, napredka in blaginje. Vse družbene skupine pa so vabljene, da jo s svojim konstruktivnim razmišljanjem, argumenti in predlogi nadgrajujejo. Enako vabilo je namenjeno tudi članom Združenja Manager. Upravni odbor je namreč sklenil, da bo Zaveza dokument, katerega cilje in konkretne predloge ter merila za spremljanje uspešnosti bodo vsako leto revidirali. S tem smo dobili dokument, ki ohranja management v središču razmišljanja o prihodnosti Slovenije, in tako uresničujemo tudi poziv predsednika dr. Danila Türka z Managerskega kongresa v Portorožu, da je Zaveza dokument, ki ne sme v predal. O njem se je treba pogovarjati in iskati širše družbeno soglasje.

Politiki se zavezujejo Zavezi: 15/2020

Kadar gospodarstvo peša, nastopi obdobje malodušja in nezadovoljstva. Takrat lahko narediš dvoje: se prepustiš ali upreš. V Združenju Manager smo se uprli – usmerili energijo v rešitve, te pa zapisali v Zavezo za uspešno prihodnost:15/2020. S pozivom k dogovoru gospodarstva, politike in družbe želimo poenotiti glavne akterje okoli nove vizije Slovenije,« je več kot 200 udeležencev nagovorila Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Velika predavalnica Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je bila 14. novembra namreč nabito polna. Sekcija mladih managerjev pri Združenju Manager in Zavod Ypsilon sta na Srečanje gospodarstva in politike povabila 11 predstavnikov političnih strank, ki so se potegovale za vstop v parlament. Razprava, ki sta jo povezovala in vodila Simona Rakuša in Aleksander Salkič, je bila namenjena gospodarski prihodnosti Slovenije. Temelj pogovora je bil dokument Zaveza za uspešno prihodnost Slovenije: 15/2020, ki ga je Združenje Manager na Managerskem kongresu konec septembra ponudilo v javno razpravo. 

Razprave so se udeležili Janez Benčina iz Desusa, predsednik Zaresa Gregor Golobič, predstavnik LDS Tomaž Orešič, Franc Križanič iz vrst SD, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, predstavnik SMS – Zeleni Blaž Kavčič, predstavnica TRS Hermina Krt, Milan Matos, predstavnik NSi, predsednik Liste Virant Janez Šušteršič, Žiga Turk iz SDS in predsednik stranke SLS Radovan Žerjav. Vsi so si bili edini v misli, da je gospodarska rast pogoj za uspešno državo. Politiki so Zavezo za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020 komentirali po treh točkah: kje se ujema s programom stranke, kje od njega odstopa in katere so ključne teme, ki potrebujejo dialog. Večina sodelujočih je Zavezo ocenila kot koristen dokument in dejala, da se tudi njihovi programi precej ujemajo z njo, so pa v posameznih izvedbenih točkah med strankami tudi razlike, denimo v pogledu na socialno kapico, časovnico potrebnih ukrepov in podobnem.

Kako uspešni bomo v izpolnjevanju ciljev, zapisanih v Zavezi, tj. uvrstiti se med 15 najrazvitejših evropskih držav do leta 2020, dvigniti BDP, torej ustvarjeno družbeno dodano vrednost s 17.600 na vsaj 25.000 evrov in imeti vsaj štiri odstotke povprečne letne rasti, bo pokazal čas. Pri tem pa nam je zagotovo lahko v navdih misel Žige Vavpotiča, strokovnega direktorja Zavoda Ypsilon, ki je v imenu mladih povedal: »Nam je vseeno, kdo zmaguje, kajti v zgodbi prihodnosti, kot jo vidimo mi, boste morali vsi sodelovati in zmagovati. Ne zaradi svojih interesov, temveč zaradi zmage Slovenije. In nič več ne bodo to vaše zmage, temveč zmage vseh, za našo skupno prihodnost.«

Tonja Blatnik

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager 2005 - 2017, generalna direktorica GZS. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 19, decembra 2011

Preberite tudi