Zakaj bi moral vsak vodja brati Tao Te Ching

Herman Hesse je nekoč dejal, da nas zapisi iz časov starodavne Kitajske, še posebej Laozija, opominjajo na načine razmišljanja, ki smo jih dolgo zanemarjali, ter nam pomagajo prepoznavati in negovati energije, ki smo jih – zasedeni z drugimi stvarmi – dolgo prezirali.

Starodavne modrosti kitajske filozofije taoizma nas učijo, da najodličnejše človeške kakovosti odražajo lastnosti vode. Prav tako nas taoizem uči, da je za življenje v skladu s svojim bistvom, soljudmi in naravo potrebno poglobljeno razumevanje dualizma in paradoksalnosti sveta ter naravnega poteka dogodkov. Osrednje delo taoizma, Tao Te Ching, nekateri označujejo kot vodnik k umetnosti vodenja.

Laozi, Tao Te Ching, tao in taoizem

Laozi, osrednja figura taoizma, naj bi bil rojen leta 604 pr. n. št. v državi Chu (današnja provinca Henan v osrednjem delu Kitajske). Sprva je služboval kot dvorni arhivar oziroma historiograf dinastije Zhou, leta 516 pr. n. št. pa se je menda odločil za prenehanje službovanja ter za potovanje proti zahodni državi Qin. Legenda pravi, da ga je čuvaju prehoda uspelo prepričati, naj pred odhodom v sosednjo državo zapiše svoje nauke. To zbirko izrekov danes poznamo kot knjigo Tao Te Ching. Taoizem je sicer ena od sedmih glavnih filozofskih šol antične Kitajske. Njegov osrednji koncept je življenje in delovanje v skladu s taom. Tega običajno prevajajo kot »pot«, razumeti pa ga gre kot cesto oziroma niz kažipotov, ki posameznika usmerjajo od ene točke do druge. Človek, ki ima resničen občutek za tao, ima občutek za resnično znanje in modrost, takrat se pravilno odloča in usmerja v življenju, pravijo taoisti. V zahodnem svetu tako stanje imenujemo »življenje v toku«, kar označuje optimalno psihološko stanje, ki se pojavi, kadar so ljudje zmožni odgovarjati na izzive z ustreznimi veščinami in posledično doživljajo občutek ugodja in mojstrstva ter imajo dobro mnenje o sebi. V tem stanju so optimalni rezultati doseženi z minimalnimi napori. Vodje, ki sledijo tau, pri svojih sledilcih povzročijo naravno vedenje in s tem zagotovijo njihovo uspešnost.

Človeška bitja, še posebej pa vodje, bi se po Laoziju lahko veliko naučila od vode. Denimo: najboljši, tako kot voda, zagotavljajo koristi za vse, ne da bi tekmovali. Foto: Dreamstime

Vodni slog vodenja

Taoizem je najlaže doumeti skozi metaforo, ki ga povezuje z vodo. Človeška bitja, še posebej pa vodje, bi se tako po njegovem nauku lahko od vode naučila veliko. Voda je, tako meni Laozi, altruistična, skromna, prilagodljiva, čista in mehka, a vztrajna. Tem petim bistvenim značilnostim dobrega vodje pravimo taoistični model »vodne« osebnosti. Prvič, voda je altruistična. Vsi živi organizmi smo odvisni od nje in brez nje ne bi preživel niti eden od nas. Kaj pa dobi v zameno? Dobrega taoističnega vodjo bi moral odlikovati isti altruizem kot odlikuje vodo. Taoizem spoznava, da je končni cilj vodij oziroma voditeljev služenje svojim ljudem brez želje po pridobitvi osebnih koristi ali izraza hvaležnosti. Laozi je v osmem izreku Tao Te Chinga navedel, da najboljši, tako kot voda, zagotavljajo koristi za vse, ne da bi tekmovali. Bistvena lastnost vodje je po Laoziju torej nesebičnost, ki se kaže skozi ponotranjenje prizadevanj drugih ljudi. V 49. izreku pravi: »Modri nima zamejenega uma, um vseh postane njegov um.« Šele kadar vodja odmisli svojo častihlepnost, lahko resnično služi svojim ljudem, namesto da bi tekmoval z njimi. Drugič, voda je skromna in ponižna. Kljub svoji koristnosti za vse z nikomer ne tekmuje in vedno zavzame najnižje mesto, ki ga drugi prezirajo. Medtem ko mnogi v zahodnem svetu cenijo in uživajo v občutju avtoritete, oblastnosti, agresivnosti in tekmovalnosti, Laozi ljudi spodbuja k negovanju »vodnih« značilnosti – skromnosti in ponižnosti.

Medtem ko je preveč vmešavanja lahkoškodljivo, je enako problematično tudineukrepanje v času, ko bi bilo to potrebno.

Meni, da tisti, ki so ponižni in skromni, ne bivajo zgolj v skladnosti z drugimi, ampak so tudi učinkoviti vodje, tako kot reke in morja (66. izrek): »Morje vlada rekam, ker leži niže. Ker je globlje kot vse vode, je gospodar nad njimi.« Ponižnost je tako zelo pomembna za vodje, ker jim omogoča sprejemati cilje drugih kot svoje ter privlačiti in združevati ljudi okoli sebe. Tako kot morje sprejme in objame vse reke, ki mu prihajajo naproti – motne ali bistre, velike ali majhne –, tudi ponižni vodje k sebi privlačijo ljudi ter si pridobijo njihovo zaupanje. To jih ne omalovažuje, temveč jih okrepi. Kadar vodje ne razlikujejo med tistimi, ki jim prihajajo naproti, bodo imeli okoli sebe ljudi z različnimi sposobnostmi. Kadar se postavijo pod ljudi in jih poveličujejo zaradi njihovih sposobnosti, s tem dvignejo njihovo samozavest in njihovo zaupanje vase. Sledilci bodo v zameno bolj zavzeto in do svojih skrajnih potencialov izvajali svoje naloge. Laozi je zato v 68. izreku zapisal: »Pravi vodja ljudstva je ponižen. Temu pravim vrlina nebojevitosti, temu pravim uporaba sile drugih.«

Tretjič, voda je zelo prilagodljiva, saj se lahko zadržuje v posodi kakršne koli oblike. Ravno tako se lahko okolju in razmeram prilagodijo dobri vodje. Prilagajanje spremembam, tako kot se voda prilagaja površini, po kateri teče, je verjetno najboljša možnost za vodjo. Gledano z vidika časa in prostora lahko rečemo, da ne obstaja najboljši slog vodenja ali najboljša metoda vladanja; nasprotno, rečemo lahko, da je najbolje biti prilagodljiv in spremenljiv ter iskati kraju in času primerno pot vodenja.

Četrtič, voda je prozorna in bistra. Učinkoviti vodje morajo biti do svojih sledilcev pošteni in transparentni. Najbolj ugledni posamezniki (ne zgolj vodje) so ponavadi pošteni in transparentni kot voda. Čeprav lahko zahodni makiavelistični ali drugi goljufivi pristopi učinkujejo začasno, pa sta poštenost in transparentnost velika etična ból sodobnega managementa. Voda je, če je ne skalimo, sama po sebi izredno bistra in prozorna. V 15. izreku Laozi metaforično pravi: »Torej: v miru se kalna voda počasi zbistri, vzburkano se umiri in poraja življenje.« In končno, voda je po eni strani zelo mehka in nežna, po drugi pa tudi zelo vztrajna in mogočna. Če kapljice vode dolga leta zadevajo ob kamen, bo popustil celo najtrši. Skozi čas lahko zareže skozi najtrše kamnine in tako ustvari doline in kanjone. Slog vodij naj bo enako nežen in mehak, a hkrati vztrajen in mogočen.

Delovanje brez delovanja (wei wu wei)

Laozi poudarja tudi taoistično načelo »wei wu wei« spontanosti in naravne poti. Wei (slediti oziroma delovati) wu wei (brez delovanja; wu = ne) pomeni početi nekaj ob odsotnosti početja nečesa drugega. Laozi v 60. izreku vodenje velike organizacije ali države primerja s peko drobne ribe: »Veliki državi vladati je kot bi girice cvrl.« Ravno tako kot lahko preveč mešanja povzroči razpad občutljive ribe, lahko tudi preveč vmešavanja spravi iz ravnotežja situacijo ter posameznikovo mesto znotraj obstoječega stanja.

Najboljša vlada je tista, o kateri ljudstvo komaj ve, da obstaja.

Glavna skrb vodij bi tako morala biti negovanje taa v organizacijskih zadevah (npr. dodajanje okusa ribi ter določanje temperature in časa pečenja), naravnim silam oziroma tau pa je treba dovoliti, da proizvede probleme ter sam od sebe nakaže poti za njihovo reševanje. A kljub temu wei wu wei ne pomeni biti neaktiven, len in pasiven. Gre zgolj za to, da je lahko v nekaterih okoliščinah (npr. v
svetovanju, psihoterapiji ali managementu) nevmešavanje ključnega pomena in koristno. Pomembno je, da se vodje zavedajo, da lahko prepogosto poseganje v zadeve drugih ljudi ali stvari povzroči ravno nasprotne učinke od želenih. Laozi nas v 17. verzu uči: »Najboljša vlada je tista, o kateri ljudstvo komaj ve, da obstaja.« Za vodje je zato izredno pomembno, da razumejo dvojno paradoksalno naravo načela wei wu wei: »wu wei er zhi« (ne vmešavaj se in stvari se bodo uredile same po sebi) ter »you wei er zhi« (stori, kar je v tvoji moči, in stvari se bodo spremenile s skladu s tem). V 57. verzu Laozi namreč pravi: »Zato si modri reče: delujem nenamerno in ljudstvo se sámo spremeni; mirujem in ljudstvo najde mero; delujem nenamerno in ljudstvo dospe do blagostanja; brez želja sem in ljudstvo najde pot do nepokvarjenosti.« S tem jasno zagovarja nedelovanje oziroma nevmešavanje. Po drugi strani pa je poudarjal tudi zgodnje preventivno delovanje oziroma proaktivnost (64. verz): »Držati mirujoče je lahko; lahko usmerjati klijoče; lahko drobiti, kar je krhko; kar drobno je, lahko je raztresti. Ukrepaj, preden se zgodi; uredi, preden se zaplete.« Nauk načela wei wu wei je torej naslednji – medtem ko je preveč vmešavanja lahko škodljivo, je enako problematično lahko tudi neukrepanje v času, ko bi bilo to potrebno.

Več o modrosti Tao Te Chinga

Sporočila Tao Te Chinga lahko poglabljate s pomočjo številnih spletnih strani. Odličen vir informacij je www.duhtao.com, kjer je zbranih 11 glavnih angleških interpretacij, nudi pa tudi možnost primerjave med njimi. Odlična spletna stran je tudi Chinese Text Project www.ctext.org, ki poleg Tao Te Chinga na zelo strukturiran način zajema tudi večino ostalih pomembnih starodavnih kitajskih tekstov. Na  www.zbudise.net/blog/dats/taoteching_ zbudisenet.pdf je javno dostopen slovenski prevod knjige in predstavlja dobro izhodišče za laične bralce, ki bi jih tekst zanimal do te mere, da bi želeli poleg v članku že citiranih izrekov prebrati še kaj več na to temo. Leta 2009 je pri Mladinski knjigi v knjižni obliki izšel slovenski prevod prof. dr. Maje Milčinski.