Zagotovite si sedež na hitrem vlaku prihodnosti

»Nekaj, o čemer smo govorili v prihodnjiku in je bilo praksa le določenih dejavnosti, globalnih timov in mladih, je čez noč postalo naša realnost,« razlaga Elisa Rönkä, vodja oddelka za razvoj digitalnega trga za Evropo v Siemensu. Strah je bil gonilo spremembe, ki nas je teleportirala v delovno okolje prihodnosti, delodajalci pa smo se znašli pred velikimi izzivi, ki niso stvar izbire.

Poti nazaj ni. Ponovno smo definirali pojem in namen fizičnega delovnega prostora, naših pisarn. Iz ‘mojega prostora’ se zdaj preoblikujejo v ‘naš prostor’. Virtualni svet postaja prostor zbiranja in povezovanja, nekakšna človeška skladišča, v katerih krepimo kulturo sodelovanja.

Tudi po obdobju pandemije bomo namreč pomemben delež delovnega časa oddelali v virtualnih pisarnah, na daljavo, od doma. Zato se delodajalci soočamo še z enim pomembnim vprašanjem: kako povezati ljudi, prostore in stvari, na primer podatke, da bomo zgradili boljše virtualno delovno okolje za nas vse. Kater izzive pri tem izpostavlja Rönkä?

Izziv št. 1: Brisanje meje med fizičnim in digitalnim, med zasebnim in delovnim

Delamo in povezujemo se hibridno: ves čas hitro preklapljamo med fizičnim in virtualnim svetom. Delodajalci se moramo zavedati, da zaposleni od nas pričakujejo, da jim zagotovimo tehnologijo, ki nam vsem to omogoča vedno in povsod. Ki je vseprisotna ter deluje tako nemoteno in naravno, da pozabijo nanjo. Pričakujejo t. i. pretočno digitalno delovno izkušnjo.

Izziv št. 2: Prilepljeni na pametne telefone

Tudi pametni telefoni so danes samoumevni – niso več izbira, temveč obvezna delovna oprema. Če delodajalci ne bomo upoštevali digitalnih potreb vseh zaposlenih, ne le mladih, bomo izgubljali dragoceni potencial.

Izziv št. 3: Vklop : izklop

Delovno okolje ni več lokacija, temveč t. i. stanje duha (angl. mindset). Zaposleni ne vstopajo več v in iz delovnega prostora, temveč se vanj vklapljajo in izklapljajo. To je njihova odločitev. A nenehno preklapljanje iz delovnega v zasebno posameznika hitreje izčrpa, na drugi strani pa od delodajalcev zahteva, da se prilagajamo in preobrazimo vodenje organizacije ter ljudi. Včerajšnja logika za reševanje današnjih težav ne deluje več.

Izziv št. 4: Zasebnost, izbira in varnost

Ko gre za tehnologijo, se vedno pojavi tudi vprašanje zasebnosti in varnosti. To dilemo moramo kot delodajalci jemati resno in poskrbeti za zaščito. Tehnologije zaposleni ne smejo občutiti kot vsiljivo. Zaposleni želijo izbiro in opolnomočenje, za kakšno izkušnjo delovnega življenja se bodo odločili. Če zaposlenim damo izbiro in jim zaupamo, ti prevzamejo nase odgovornost za delo in organizacijo ter nam to zaupanje vračajo. S tem sprožimo pomembne pozitivne spremembe in oblikujemo številne priložnosti za drugačno vodenje.

Izziv št. 5: ROI – se nam bo investicija povrnila/si lahko privoščimo neodzivnost? 

Vse parametre digitalizacije delovnih mest je mogoče preračunati in ugotoviti, kakšen je ROI. A bolj pomembno vprašanje je, ali si kot delodajalec sploh lahko privoščimo, da se ne prilagodimo. Kako visoko je tveganje naše neodzivnosti (ang. risk of inaction – ROI)? Kaj izgubimo, če ne vlagamo v digitalne tehnologije in zaposlenih ne povezujemo na daljavo? Odgovor je jasen: če ne zagotovimo t. i. digitalnega lepila, ki povezuje fizično oddaljene zaposlene, bo cena, ki jo bomo plačali, veliko višja od stroška investicije.

Pogled na sedanjost skozi oči, možgane in srce mladih

Pet aktivnih, razmišljujočih in ambicioznih predstavnikov generacije Z je na Managerskem kongresu spregovorilo o ‘drugačnosti’ njihove generacije, kako si bodo zapomnili leto 2020, kakšna je zanje Slovenija in kako vidijo slovenski management. So namreč generacija, ki iz prihodnosti gleda na sedanjost in že oblikuje ali pa še bo oblikovala delovna, poslovna okolja nove dobe.

»Smo generacija bojevnikov. Hočemo imeti vpliv na družbene spremembe in to že danes.«»Mladi želimo podpirati podjetja, ki so vključujoča, ki nagovarjajo družbena vprašanja.«»V managementu si želim videti več strasti in poguma.«- Elizabeta Zalar, magistrska študentka ekonomije, aktualna CEO for one month

»Težko sodim, kakšen je slovenski management, saj poznam le nekaj managerjev. Rekel bi, da je kakovosten. A ne smemo misliti, da ne rabi sprememb.«»Smo generacija, ki išče izziv in priložnost. Če nam boste to dali, bomo ustvarili veliko.«»Veliko podjetij razume trajnostni razvoj, ogromno pa jih še vedno ne. Če se ne bomo resno zamislili, bo svet še bolj lačen.«- Gašper Logar, študent strojništva in vizionar na področju čebelarstva

»Pomembno je drugačnost prepoznati in jo sprejemati.«»Danes živimo v svetu mask. Te so pomembne. Ljudi zdaj vidim samo v oči in skozi njih čutim človeka.«»Če funkcionira družina, funkcionira tudi podjetje.«- Maja Lotrič, solastnica in predstavnica druge generacije družinskega podjetja

»Smo generacija, ki ima vse, a ji največ manjka. Manjka nam smisla.«»Podjetja se ne zavedajo, da je TikTok najboljše orodje za doseganje trga odraščajočih. Zato podjetjem pomagam biti tam, kjer smo mladi.«»Potrebujemo korenite spremembe pristopa na trgu, ki bodo prestale vse pretrese in vodile v rast.«- Juš Lesjak, TikTok ustvarjalec, ki pomaga blagovne znamke približati generaciji Z

»Smo generacija, ki se mora zbuditi motivirana z izzivi. Navdušuje nas dokazovanje samih sebe.«»Leto 2020 nas je naučilo, da moramo ohraniti povezanost v smislu človeške topline.«»Slovenci nismo dovolj ponosni nase.«- Nina Pejič, mlada raziskovalka, zmagovalka AmCham Top Potential 2020

Petra Ilar Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 47, novembra 2020.

Preberite tudi