Za razvojno naravnan in stabilen davčni sistem

Avtorica: Petra Juvančič je izvršna direktorica Združenja Manager.

Gospodarstvo želi pravičen in sorazmeren davčni sistem, ki bo podjetja ohranil konkurenčna, davčne prilive pa prednostno vlagal v razvoj, je bilo izhodišče za razpravo na skupnem dogodku 15-ih gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, ki sestavljamo Gospodarski krog.

Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in podjetja. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika naj spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast, hkrati pa naj naslavlja demografske izzive in se usmeri v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in v privabljanje tujih usposobljenih kadrov. Vse to so bili sklepi skupnega dogodka gospodarstva z naslovom V pričakovanju davčne reforme.

Slovenija potrebuje predvidljive in stabilne javne finance tudi na srednji in dolgi rok, konkurenčno in ustrezno razporejen davčni primež ter ustrezen obseg financiranja javnih storitev, pri čemer mora biti velik poudarek tudi na učinkovitosti.

Čeprav Slovenija z napredkom na številnih področjih ohranja dobro izhodišče za pospešen razvoj, je njen napredek na področju krepitve produktivnosti še vedno skromen, je povedal dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je predstavil zadnje Umarjevo poročilo o produktivnosti. Za hitrejšo rast bo treba biti bolj ambiciozen, hiter in pogumen pri uvajanju sprememb. Med pozitivnimi strukturnimi spremembami je izpostavil ugodno finančno stanje, vključenost v globalne verige vrednosti, izobrazbeno strukturo zaposlenih (delež terciarno izobraženih pri nas znatno presega povprečje EU), pospešitev inovacijske in investicijske dejavnosti ter pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe. “Premikamo se torej v pravo smer, vendar prepočasi,” je dejal. Analize kažejo na potrebo po učinkovitem davčnem prestrukturiranju, saj je davčni primež v Sloveniji precej nad povprečjem OECD.

Davčna reforma bi trenutno naredila več škode kot koristi

Davčno reformo nedvomno potrebujemo, vendar vlada nikakor ne bi smela hiteti na račun kakovosti izvedbe, je ocenil dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Meni, da moramo v Sloveniji za resno davčno reformo to nujno povezati s pokojninsko, pri čemer je potrebno najprej razčistiti, kaj so pokojnine in kaj socialni transferji. “V trenutnih razmerah bi raje videl, da davčne reforme ni, saj bi naredila več škode kot koristi,” je dejal. Gospodarstvo se namreč ohlaja in to desetletje zna biti najnižje po gospodarski rasti. Ker se situacija zaostruje, morajo biti odločitve premišljene. Smo pred uveljavitvijo fiskalnega pravila, zato bo morala vlada že letos oceniti, kaj to za nas pomeni, da ne doživimo scenarijev, ki jih poznamo iz gospodarsko-finančne krize.

Znanje je za višjo produktivnost in dodano vrednost ključno, porazdelitev plač pa je šla zadnja leta na škodo višje izobraženih, kar vodi v povprečje.

Po besedah predsednika fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna resno težavo predstavljajo velika pričakovanja različnih deležnikov, potem ko jim je država v preteklosti namenjala številne spodbude in ugodnosti, kar je bilo v času pandemije razumljivo, danes pa je treba obvladovati javne finance in pričakovanja deležnikov. V korist majhnih držav so čvrsta fiskalna pravila, kar zahteva disciplino in dobro fiskalno načrtovanje. Kar Slovenija potrebuje, so predvidljive in stabilne javne finance tudi na srednji in dolgi rok, konkurenčno in ustrezno razporejen davčni primež (trenutno nesorazmerje med delom in premoženjem) ter ustrezen obseg financiranja javnih storitev (šolstvo, zdravstvo itd.), pri čemer mora biti velik poudarek tudi na učinkovitosti, ne le na financiranju.

Več plačnikov …

Direktor družbe Simič & partnerji, mag. Ivan Simič, je opozoril na vse bolj opazne posledice nekonkurenčnosti Slovenije na področju davkov v primerjavi z bližnjimi državami.

O bremenih gospodarstva

»Dvakratna sprememba zakona o dohodnini v istem letu zagotovo ni primer stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja, ki mu je vlada v lanskem letu dodala še nove obremenitve.«
Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije  

Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje predvsem več davčnih zavezancev, hkrati pa v davčnem pogledu postaja precej manj privlačna od Hrvaške ali Srbije, saj tam posamezniki ob enaki bruto plači dobijo bistveno večji neto znesek: »Poglejte Srbijo: če tam dober IT-strokovnjak, ki dela za tuje podjetje, zasluži 30.000 evrov bruto, bo njegov neto izkupiček 26.300 evrov, v Sloveniji pa 12.900 evrov. In IT-strokovnjaki brez težav delajo na daljavo.«

Namesto davčne reforme bi lahko po njegovih ocenah trenutno izvedli spremembe manjšega obsega, ki bi se nanašale na akutne, a rešljive težave. V Sloveniji niti ne rabimo toliko reorganizacije davkov, ampak več plačnikov.

Pred leti je Simič predlagal 6. dohodninski razred za tiste, ki imajo prihodke nad milijon evrov letno, saj potrebujemo fizične osebe, ki bodo ob ustreznih spodbudah prišle oz. ostale v Sloveniji. »Sam sem že pred leti predlagal šesti dohodninski razred za tiste, ki bodo imeli prihodke na leto nad milijon evrov. V Slovenijo moramo privabiti bogataše, da bodo tukaj plačevali davke.« V primeru kakršne koli nove zakonodaje pa pričakuje, da bi veljala vsaj deset let, da se ljudje in tuji investitorji navadijo nanjo.

 … in višja produktivnost

Plače pri nas so prenizke in bodo take tudi ostale, če se ne bomo posvetili temu, kako ustvariti več. Po mnenju prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se mora politika posvetiti predvsem oblikovanju strategij za zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti. »Plače so odraz tega, kar v družbi ustvarimo. Zato moramo ustvariti več, sicer bodo plače ostale nizke. Mi smo visoko egalitarna družba in če ne bomo ustvarjali, bomo drseli proti enakosti v revščino,« je poudarila. Opozorila je, da je znanje za višjo produktivnost in dodano vrednost ključno, porazdelitev plač pa je šla zadnja leta na škodo višje izobraženih, kar vodi v povprečje. »Če bomo hoteli konkurenčno plačati kadre, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost in so najbolj izobraženi, si podjetja to težko privoščijo. Porazdelitev plač je šla v zadnjih letih očitno v škodo višje izobraženih,« je dejala Redek. Višja dodana vrednost se odraža na vseh področjih, saj vpliva na širšo družbeno blaginjo, tudi na primer na bolj sodobno zdravstvo.

O konkurenčnih plačah

»Poglejte Srbijo: če tam dober IT-strokovnjak, ki dela za tuje podjetje, zasluži 30.000 evrov bruto, bo njegov neto izkupiček 26.300 evrov, v Sloveniji pa 12.900 evrov. In IT-strokovnjaki brez težav delajo na daljavo.«
Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak

Dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete Nove univerze je opozoril na velik skriti davek, če država ne zagotovi poštenega in učinkovitega reševanja sporov v družbi. »Zato je treba poskrbeti za dobro delujoč pravosodni sistem,« je poudaril in posebej izpostavil počasno odločanje ustavnega sodišča. Težave Slovenije na področju davkov so po njegovem mnenju posledica širših sistemskih težav. Ena takšnih je nedelujoč parlament, je prepričan.

O konkurenčnosti Slovenije

»Kake prednosti kot država za privabljanje nimamo. Tuji vlagatelji pri nas sicer pozitivno ocenjujejo kadre in infrastrukturo, negativno pa nepredvidljivost in davčni sistem. In zato gredo investitorji raje drugam.« 
Prof. dr. Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta UL

Sklepi strokovnega posveta, ki jih je podpisalo 15 organizacij:

  1. Gospodarska in kmetijska združenja in organizacije smo tako pomemben partner oz. deležnik v socialnem dialogu, da odločitev, ki vplivajo na naše delovanje, kar davčna reforma vsekakor je, brez nas ne bi smeli sprejemati. Pri reformah, ki zadevajo družbo kot celoto, morajo biti vse karte položene na mizo, pogovori iskreni in dogovori zavezujoči.

Gospodarski krog po novem s 16 članicami

Gospodarske in kmetijske organizacije ter združenja, povezana v Gospodarski krog smo (po abecednem vrstnem redu):

  1. Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte.
  2. Davčna politika je sistem, ki vpliva na življenja ljudi in na poslovanje podjetij. Zato je treba davčne reforme delati redko in premišljeno, da ureditve zdržijo daljše časovno obdobje, kar zagotavlja predvidljivo in stabilno poslovno okolje. V nasprotnem primeru posameznike in podjetja sistemsko odvračamo od večje aktivnosti.
  3. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast.
  4. Hkrati mora davčna reforma nasloviti demografske izzive in se usmeriti v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in privabljanje tujih usposobljenih kadrov.
  5. Nenehno prekomerno zviševanje davščin in prispevkov zagotovo povečuje sivo ekonomijo, s čimer se prilivi v proračun in blagajne socialnih sistemov manjšajo.
  6. Nestabilno davčno okolje se odrazi tudi v višjem strošku kapitala in likvidnosti, ki se odrazi tudi v pogojih financiranja gospodarstva in prebivalcev.
  7. Velike davčne obremenitve nas sicer čakajo predvsem v letu 2025, vendar pa so že spremembe pri Zakonu o dohodnini kljub večjim obremenitvam podjetij prinesle nižje neto plače, saj na primer olajšave niso dvignili, spremenili so davčno obravnavo nagrade za poslovno uspešnost. Gospodarski krog verjame, da so bile številne spremembe Zakona o dohodnini, ki so ga spremenili lansko leto, neustavne. Na presojo Ustavnega sodišča RS še čakamo.
  8. Glede na izkušnje tega leta in sprejem zakonov, ki so gospodarstvu prinesle obremenitve, ljudje pa zato niso dobili nič večjih plač, menimo, da je najbolje, da se vlada nadaljnjih sprememb davčne zakonodaje sploh ne loteva. Če pa se jih bo, naj se zgleduje po Nemčiji ali Hrvaški, kjer so gospodarstvo z davčno reformo razbremenili, ljudem pa zagotovili višje neto plače.

O večji pogači

»Mi smo visoko egalitarna družba in če ne bomo ustvarjali, bomo drseli proti enakosti v revščino. Prerazporejanje ‘pogače’ ne bo pomagalo. Potrebujemo večjo pogačo ali pa bomo vsi enako revni.«Prof. dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta UL