Z boljšimi spretnostmi do višje produktivnosti

Po mednarodni raziskavi temeljnih spretnosti odraslih smo se Slovenci znašli na dnu. Zakaj bi moral ta podatek delodajalce skrbeti? Ker je od spretnosti zaposlenih in uporabe teh pri delu odvisna tudi produktivnost.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

»Neke temeljne spretnosti mora človek že vnaprej imeti, saj drugače ne more delati,« je pogosta reakcija delodajalcev, kadar se razprava dotika vprašanj o besedilni ali matematični pismenosti oz. osnovnih znanj o digitalni tehnologiji. Precej manj pogosta je osveščenost, zakaj je za podjetje koristno, če svojim zaposlenim te temeljne spretnosti načrtno pomaga utrjevati in izgrajevati, čeprav na videz izgleda, da to ni skrb podjetja. V praksi bi to pomenilo, da podjetje naredi konkretne korake, da zaposleni izboljšujejo svoje bralne veščine, uporabljajo matematično znanje, se spopadajo z različnimi zapletenejšimi problemi, se jih učijo reševati itd.

Zakaj bi delodajalci to počeli? Iz pragmatičnih razlogov. Zaradi nesporno potrjene znanstvene ugotovitve mednarodne raziskave PIAAC, ki je merila spretnosti odraslih, da obstoječe spretnosti v neugodnih okoliščinah dokaj hitro usihajo. Drugi pomemben dejavnik usihanja ali izgubljanja že pridobljenih spretnosti je starost. V posebej neugodnem položaju so tisti odrasli, ki med šolanjem in v začetnih letih kariere temeljnih spretnosti niso dovolj razvili; nato zasedejo delovna mesta, ki od njih ne zahtevajo rabe spretnosti ter v teh okoliščinah vztrajajo leta.

Podizkoriščena raba temeljnih spretnosti pri delu kaže na nizko stopnjo razvitosti delovnih mest v Sloveniji.

Foto: Nathan Dumalo

Slovenci smo po spretnostih na repu

Raziskava spretnosti PIAAC, v katero je bil vključen tudi reprezentativen vzorec 5.000 odraslih Slovencev, starih od 16 do 65 let, tj. vitalen del delovne sile, je preučevala, kako odrasli obvladujejo tri temeljne spretnosti za obdelavo informacij, besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju. Zbirala je tudi informacije o tem, koliko se te spretnosti uporabljajo na delovnem mestu, o vključenosti na trg dela ter drugih vidikih življenja vseh odraslih prebivalcev sodelujočih držav v raziskavi. Izidi so za Slovenijo zaskrbljujoči. Med vsemi sodelujočimi evropskimi državami smo se glede na rezultate namreč znašli skoraj na dnu – v družbi s Španijo in Grčijo – in tudi precej pod povprečjem OECD. To konkretno pomeni, da ima v Sloveniji približno eden od štirih odraslih temeljne spretnosti na tako nizki ravni, da to ne zadošča, da bi lahko sproščeno deloval na delovnem mestu in v zasebnem življenju.

Pogostejša raba temeljnih spretnosti pri delu lahko vodi k višjemu dohodku, boljšemu zadovoljstvu z delom in posledično k večji produktivnosti.

Zaposleni v Sloveniji sicer nekoliko nad povprečjem OECD uporabljajo nekatere vidike spretnosti, kot so pisanje pri delu, računanje in izobraževalno komunikacijsko tehnologijo. Vendar kljub dokaj solidni uporabi dosegajo nižje rezultate pri testiranju, ko je treba te spretnosti uporabiti v praksi. Slovenski zaposleni tudi manj berejo pri delu, vsaj polovica celo manj kot enkrat mesečno, ter so manjkrat v položaju, da rešujejo različne probleme, povezane s tehnološko bogatim okoljem, kot je splet ali računalniške aplikacije. Konkretno to pomeni, da se v Sloveniji na primer približno 476.000 odraslih oseb v starosti med 16 in 65 let težko znajde, ko so postavljeni pred izzive v tehnološko bogatem okolju, saj nimajo izkušenj z računalnikom oz. niso uspešni pri osnovnih operacijah, kot je rokovanje z miško ali tipkovnico.

Kako spretnosti izboljšati in jih bolje uporabiti

Ugotovitve PIAAC-a jasno kažejo, da pogostejša raba spretnosti pri delu lahko vodi k višjemu dohodku, boljšemu zadovoljstvu z delom in posledično k večji produktivnosti. Čeprav je Slovenija med ostalimi državami po rabi spretnosti na delovnem mestu malce nad povprečjem, podrobnejši vpogled sporoča, da so spretnosti mladih delavcev, ki so relativno dobro usposobljeni, kot tudi spretnosti nizko izobraženih delavcev, ki bi najbolj potrebovali usposabljanje na delu, relativno malo uporabljene. Kar posledično že kaže na nizko stopnjo razvitosti delovnih mest v Sloveniji, saj je raziskava potrdila tudi, da na uporabo spretnosti na delovnem mestu zelo vplivajo timsko delo, avtonomija, mentoriranje, rotacija delovnih nalog, nagrajevanje, fleksibilnost delovnega časa – torej okoliščine, kjer je raba spretnosti nujna. Rezultati namigujejo še, da je v Sloveniji takih delovnih mest premalo. V nasprotju z večino držav OECD je pri nas situacija v večjih podjetjih slabša kot v manjših. Zato je med ključnimi izzivi za Slovenijo prav sprememba na področju humanosti delovnih mest, ki bi spodbujala razvoj spretnosti, ne pa jih krnila.

Višja raven temeljnih spretnosti za več zaupanja

Med splošnimi spoznanji je za delodajalce pomemben tudi naslednji rezultat raziskave: Tako kot v drugih državah OECD, tudi v Sloveniji višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti pomeni večjo verjetnost, da je oseba delovno aktivna, ima višjo plačo; statistično značilni so tudi pozitivnejši neekonomskimi vplivi, kot je npr. večje zaupanje drugim in družbi nasploh, večja politična učinkovitost, večja pripravljenost za prostovoljno delo in bistveno boljša ocena lastnega zdravja. Velike razlike pri obvladovanju spretnosti so se potrdile v povezavi s starostjo, izobrazbo in socialnim ozadjem. Dobro obvladovanje besedilnih in matematičnih spretnosti je statistično pozitivno povezano z vključenostjo v delovno silo in višino plačila:

Razvoj spretnosti je naša strateška naloga in naložba

»Slovenija mora, če želi doseči ambicije, ki si jih je zastavila v strateških dokumentih, v srce svojih ukrepov umestiti razvoj spretnosti,« so junija 2017 zapisali v diagnostičnem poročilu OECD Sklills Strategy, Diagnostic report. To je ključno priporočilo posebne analize OECD o stanju spretnosti v Sloveniji, ki ga je podprla politika, na njegovi osnovi pa pravkar nastaja akcijski načrt za investicije in ukrepanje, da bi se zaskrbljujoč položaj izboljšal.

Eden od štirih odraslih Slovencev ima temeljne spretnosti na tako nizki ravni, da ga to ovira pri sproščenem delovanju na delovnem mestu in zasebno.

Postavljene so tri prioritete, ki so glede na specifičnost Slovenije odločilne, če želimo narediti spremembe: opolnomočenje dejavnih prebivalcev z ustreznimi spretnostmi za prihodnost, utrjevanje kulture vseživljenjskega učenja na vseh ravneh, boljše sodelovanje pri krepitvi spretnosti v državi. Po leto dni trajajočih analizah OECD se je za prednostno področje izkazalo prav sledenje – boljše sodelovanje oz. upravljanje. Glede na diagnostično poročilo OECD je bilo predlaganih več rešitev in strategij, manj pa je v praksi aktivnosti, ki bi te strategije udejanjale. Tu se – paradoksalno – kaže največja vrzel v sodelovanju med resorji pri prenosu ugotovitev in znanja, kako stanje izboljšati. Med konkretnimi rešitvami, ki bi ob pametni implementaciji lahko veliko prispevale k omilitvi neugodnega stanja v Sloveniji, je tudi razvoj digitalnega orodja za individualno spletno testiranje temeljnih spretnosti. Poleg tega, da orodje posamezniku ponudi takojšnje rezultate o razvitosti temeljih njegovih spretnosti, je rezultate posameznika mogoče primerjati z nacionalnimi in mednarodnimi rezultati. Inštrument lahko postane učinkovito orodje za številne inštitucije in službe, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem, razvojem kadrov ter zaposlovanjem.

Dr. Petra Javrh je andragoginja in raziskovalka na Andragoškem centru Slovenije.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 40, marca 2018