WEF: Neukrepanje nas bo drago stalo

V preteklih letih so se vodje tako v javnem kot zasebnem sektorju soočili z verjetno največjimi krizami v svojih karierah. Kljub realnim, včasih nepremagljivim izzivom, je spoznanje, da živimo v času nenehnih motenj, po eni strani odrešujoče. Ključnega pomena danes postaja krepitev odpornosti organizacij s ciljem dolgoročne rasti in preživetja. A kaj je odpornost in kako jo začeti graditi? Odpornost je sposobnost soočanja s stisko, mirno prestajanje šokov ter nenehno prilagajanje.

Svetovni gospodarski forum (WEF) in McKinsey & Company sta z namenom krepitve odpornosti predstavila Belo knjigo, ki poudarja ključna področja preobrazbe. Agenda v ospredje postavlja sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, nekakšen konzorcij, ki združuje voditelje iz obeh sfer, ki se zavzemajo za vzpostavitev odpornosti. »Odločitve in finančne zaveze, sprejete zdaj, bodo oblikovale prihodnost sveta, gospodarstev in družb. Oblikovalci politik in poslovni voditelji lahko s to agendo izkoristijo priložnosti za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne svetovne rasti,« pišejo v Beli knjigi Seizing the Momentum to Build Resilience for a Future of Sustainable Inclusive Growth.

Inflacija, vojna in energija

COP26 je leta 2021 uvedel cilj neto ničelnih izpustov, vendar sta inflacija in vojna v Ukrajini za določen čas prestavili varen in cenovno sprejemljiv prehod na čistejšo energijo. Po navedbah avtorjev stroški energije lahko ostanejo visoki še leta, kar bo imelo močan vpliv na energetsko intenzivne industrije in gospodinjstva. A to ne pomeni, da lahko samo čakamo.

Energetsko varnost najbolj ogroža mirovanje naložb v trajnostne energetske vire, težave v dobavnih verigah ter pomanjkanje delovne sile in surovin. Za reševanje teh izzivov morajo organizacije diverzificirati vire energije, pospešiti uporabo obnovljivih virov, iskati nadomestne rešitve in dobavitelje ter vlagati v raziskave in razvoj.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Manager leta 2022

Krize so postale stalnica časa, v katerem živimo. V NLB nanje ne gledamo kot na grožnje, temveč kot na priložnosti, da se lahko najprej kot posamezniki, nato pa tudi kot organizacije prilagajamo, izboljšujemo, rastemo in se razvijamo. V tem procesu igramo vodje ključno vlogo pri motiviranju tima, ki mora temeljiti na vodenju z zgledom. Od kolegic in kolegov ne moremo in ne smemo pričakovati vrednot, v katere sami ne verjamemo in jih ne živimo. Zgolj z zgledom bomo lahko ustvarili delovno okolje, v katerem bodo člani ekipe razvili svoje potenciale ter dosegli dolgoročno vzdržano poslovanje, ki bo sposobno odgovoriti na izzive prihodnosti.

Dobavne verige so razmajane že vse od epidemije, geopolitični dejavniki pa so razgalili še vsa neekonomska tveganja. Pričakuje se, da bodo ti izzivi prisotni tudi v bodoče. Za izgradnjo prožnih dobavnih verig morajo organizacije razmisliti o preoblikovanju svojih nabavnih poti tako, da kombinirajo obstoječe dobavitelje s potencialnimi novimi. Marsikaj se lahko stori tudi s predvidevanjem možnih scenarijev v prihodnosti, ki se jim z učinkovitim planiranjem lahko izognemo. Na splošno izgradnja prožnih dobavnih verig zahteva strateški pristop in osredotočenost na

Sprejemanje trajnostnih praks ne pripomore le k znižanju ogljičnega odtisa podjetja, ampak tudi ustvarja vrednost za deležnike, gradi zvestobo strank in zmanjšuje tveganja v dobavni verigi.

dolgoročne trajnostne cilje, navaja Bela knjiga. Pri tem si lahko pomagajo tudi z Iniciativo Global Supply Resilience (GSRI) – odprtokodno nadzorno ploščo, imenovano Global Supply System Dashboard (GSSD), ki uporablja agregirane javno-zasebne podatke v realnem času – za zagotavljanje vidnosti delovanja globalnega sistema oskrbe in predvidevanje potencialnih motenj.

Višina naložb v 14 najpomembnejših tehnologij je leta 2021 znašala 1,2 milijarde dolarjev, kar bi lahko ob njihovi implementaciji do leta 2030 rezultiralo v 13 milijard dolarjev visokem BDP-ju. Umetna inteligenca, veliki podatki in avtomatizacija so ključni dejavniki, na katere morajo računati javna in zasebna podjetja. Vendar niso vse organizacije in države pripravljene na izkoriščanje tehnoloških prednosti. Velik izziv je nezadostna izobraženost kadra. Nujno potrebna je posodobitev izobraževalnih sistemov, ki se morajo prilagoditi potrebam prihodnosti. Potrebno je uvesti nove programe ter programe prekvalifikacije za določene segmente prebivalstva. Finančnim naložbam v izobraževanje se ne bo mogoče izogniti ne v javnem ne zasebnem sektorju.

Na ravni organizacij je pogost izziv ali tehnologije razvijati znotraj organizacije ali jih iskati izven nje. Svetujejo, naj vsaka organizacija pri tem presoja vpliv na delovno silo in se izogiba temu, da bi visokokvalificirane kadre odslavljala. V javnem sektorju je največja težave kibernetska varnost. Predvsem države z manj robustno infrastrukturo so izpostavljene večjemu tveganju kibernetskih nepridipravov. Nujno je potrebna nacionalna strategija kibernetske varnosti za zaščito kritične infrastrukture, ki naj bo usklajena ter podprta z partnerstvi med javnim in zasebnim sektorjem.

Janez Škrabec, direktor podjetja Riko

Ne bi veliko pretiraval, če rečem, da ravno občutek, da se nahajamo v krizi, vabi iz mene najboljše voditeljske kompetence, odločitve in poteze. Drami mojo prožnost, ostri pogled, spodbuja angažiranost. Zato sem raje navznoter vedno malo zaskrbljen kot pa uspavan z mnogoterimi priložnostmi. Na ta način kljubujem negotovostim, ki se jim v teh dinamičnih časih ne moremo izogniti, ampak jih moramo znati vkalkulirati v svoj modus operandi in vivendi.

Ta osebna naravnanost seveda terja tudi večjo odgovornost od mojih sodelavcev; četudi se v občutkih krize počutim kot orel v vetru, moram znati zbujati zaupanje in upanje vsem mojim sodelavcem.

Pravična gospodarstva

Po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma mora gospodarski razvoj v ospredje postaviti pravičnost. Model trajnostnega gospodarskega razvoja lahko ustvari kakovostne izdelke in storitve, opolnomoči gospodinjstva z nižjimi dohodki, omeji podnebne spremembe in razvija naravne vire. Sprejemanje trajnostnih praks ne pripomore le k znižanju ogljičnega odtisa podjetja, ampak tudi ustvarja vrednost za deležnike, gradi zvestobo strank in zmanjšuje tveganja v dobavni verigi.

Naraščajoče dohodkovne neenakosti in podražitve vodijo do slabšega človeškega kapitala in omejenega gospodarskega napredka, opozarjajo v Svetovnem ekonomskem forumu ter pozivajo voditelje v zasebnem in javnem sektorju, naj uskladijo svoja delovanja ter se premaknejo k modelu trajnostnega gospodarskega razvoja, ki povečuje dolgoročno odpornost.

Po njihovem mnenju bi morale vlade ponuditi neposredne subvencije za kratkoročno pomoč ranljivemu prebivalstvu in ustvariti pobude, ki bi pomagale znižati njihove stroške tudi na dolgi rok. Prebivalstvu bi lahko pomagale

Največji izzivi se porajajo zaradi naraščajočih stroškov, omejenega financiranje in pomanjkanja zavedanja o prednostih tehnologije, ki so lahko ključ do inovativnih pilotskih projektov in kasnejše industrije uporabe. 

pri iskanja zazidljivih zemljišč, zmanjšanju stroškov gradnje, zmanjšanju stroškov financiranja … Nujno je potrebna tudi finančna podpora malim podjetjem, izboljšanje naložbenega okolja, povečanje učinkovitosti javnega sektorja in zmanjšanje korupcije.

Dobra primera, kakšne rezultate prinaša dolgoročna usmeritev, ki daje prednost celoviti agendi pred kratkoročnimi interesi, sta Japonska, ki zmanjšuje odvisnost od kitajskega uvoza, in Singapur, ki kljub izjemnemu konkurenčnemu položaju izvaja obsežen program preoblikovanja znanj in spretnosti prebivalstva.

Odpornost in ne kriza

Da bi lahko v ospredje postavili odpornost s ciljem dolgoročnega preživetja, morajo organizacije in njeni voditelji razviti drugačno miselnost. Bistvenega pomena so lastnosti, kot so predvidevanje, načrtovanje, odzivanje in preusmeritev. Vodje morajo preseči občutek nahajanja v krizi, sicer bo organizacija ves čas delovala na izčrpavanje. To zahteva pristope, ki pomagajo blažiti občutke negotovosti, kot že omenjeno načrtovanje, predvidevanje in analiziranje, odprt dialog o prihodnosti in sprejemanje izzivov okolja kot nekaj normalnega. Neukrepanje, kot navaja Svetovni forum, nas bo drago stalo.

Ana Madon je novinarka, zunanja sodelavka družbe Mediade.Članek je bil objavljen v 52. številki MQ revije.

Preberite tudi