Vedno več ljudi noče biti vodenih

Zato se pojavlja potreba po spreminjanju poslovnih modelov in načinov vodenja organizacij, je prepričana prerokinja družbenih sprememb Josephine Green.

Josephine Green, energična in čila 65-letna Britanka, je strastna zagovornica sveže miselnosti in novih spoznanj trajnostnega razvoja, družbenih inovacij in drugih sprememb, ki jih prinaša sodobni čas. Ali kot pravi sama: »Znašli smo se pred spremembo dobe, in ne le v dobi sprememb.« Greenova, ki je v zadnjih petih letih našla svoje poslanstvo v promociji gibanja družbenega inoviranja, ki je po njenem mnenju edini ustrezni model prihodnosti družbe blaginje, je prepričana, da moramo razviti povsem drugačno razmišljanje, dojemanje, vedenje in udejstvovanje. Z uporabo konceptov, ki jih je razvila, kot sta Od piramid do palačink (Pyramids to Pancakes) in Od pomanjkanja k obilju (Scarcity to Abundance), je izzvala tudi izbrane slovenske voditelje in managerje, ki so se udeležili delavnice z naslovom Uravnoteženo vodenje za uravnoteženo družbo, na IBM-ovem dogodku Ključ do rešitev.

Živimo v zastrašujočem in hkrati vznemirljivem obdobju

»Vse se spreminja, vključno z našim pogledom na svet. To se v zgodovini ni velikokrat dogajalo, ko pa se je, je bilo zastrašujoče in vznemirljivo hkrati. In tako je tudi zdaj,« je v uvodu dejala Greenova. Zastrašujoče zato, ker ne vemo, kaj prihaja, vznemirljivo pa, ker nam daje priložnost, da si ponovno zamislimo in ustvarimo prihodnost, ki ima večji smisel in je trajnostna za vsa človeška bitja.

Josephine Green: »V nasprotju z industrijsko dobo z družbenimi inovacijami ne delamo stvari ljudem ali za ljudi, temveč z ljudmi in od ljudi.« Foto: arhiv IBM Slovenija

Po njenih besedah nam zgodovina dokazuje, da naš pogled na svet, torej način, kako vidimo sebe in svoj prostor v svetu, ni absolutna resnica, temveč ideja, konstrukt, domišljija, in kot takšna ne traja dolgo, saj pogledi na svet in njihove paradigme pridejo in gredo. Srednji vek je v središče vesolja postavljal boga, središče industrijskega pogleda na svet sta bili znanost in tehnologija, trenutni tržno-kapitalistični pogled pa poudarja nenehno rast in dobiček. »Ko trenutni pogled na svet ne ustreza več svojemu namenu, ga je treba spremeniti. Nove družbene, tehnološke, gospodarske in okoljske silnice so povzročile, da je naš pogled na svet zastarel. Napočil je čas, da na novo razmislimo o naših prepričanjih, praksah in vedenju. Medtem ko so bili bog, znanost in denar v središču naše paradigme v različnih obdobjih, verjamem, da bodo v središču našega prihodnjega pogleda na svet ljudje, in prepričana sem, da nam bodo družbene inovacije pokazale, kako to doseči,« pripoveduje Greenova.

Kaj so družbene inovacije?

Po besedah Greenove družbene inovacije v nasprotju z izdelčnimi postavljajo v ospredje potrebe in težnje družbe ter družbene rešitve, ne pa potreb in teženj izdelka. Koristijo družbi kot celoti – skupini, in ne posamezniku, ljudem kot državljanom, in ne potrošnikom. »Naš trenutni izziv ni, kako ustvariti še več izdelkov, temveč rešiti številne družbene probleme, s katerimi se spopadamo v 21. stoletju, kot so zdravstvo, blaginja, skrb za starostnike, novi načini učenja in izobraževanja, brezposelnost, promet, okolje itd.« Kot pravi Greenova, družbene inovacije rešujejo vse naštete probleme, hkrati pa razvijajo nove možnosti bolj trajnostnih načinov življenja. Primerov družbenega inoviranja, ki jih omogočajo in spodbujajo nove digitalne tehnologije, je v svetu že veliko, od novih rešitev skupnega bivanja, souporabe avtomobilov prek vrtov v lasti skupnosti do sosesk za starejše.

Paradigma manj je več izginja, namesto nje velja več je več.

Družbene inovacije se od izdelčnih ne razlikujejo le po tem, kaj ustvarjajo, temveč tudi po tem, kako ustvarjajo in kdo jih ustvarja, trdi Greenova. Nove ideje se v procesu sprememb, ki ga prinašajo družbene inovacije, porajajo vsakomur – končnim uporabnikom, »ljudskim« podjetnikom, lokalnim institucijam, zasebnim podjetjem, javnemu sektorju. Proces pa mora vključevati vse deležnike, da bi lahko razvili pomembne rešitve. »V nasprotju z industrijsko dobo tu ne delamo stvari ljudem ali za ljudi, temveč z ljudmi in od ljudi,« poudarja Greenova. Rešitve moramo torej razvijati z deležniki in skupnostmi, ne pa zanje.

Majhnost je prednost Slovenije, in ne njena pomanjkljivost

Kaos in kompleksnost sta po besedah Josephine Green postala nova normalnost, ki se ji je treba prilagoditi in delovati v njej. Številne točke dotika povzročajo, da smo v stalnem kaotičnem stanju. Greenova svetuje voditeljem, naj kompleksnosti ne poskušajo nadzorovati, kot so navajeni zaradi hierarhičnih sistemov, po katerih delujejo njihove organizacije, temveč naj jo osvojijo. »V tem kompleksnem svetu bomo preživeli le tako, da njegovo kompleksnost preprosto sprejmemo. Res je težko, vendar se morate kot voditelji odpovedati potrebi po nadzoru in poskrbeti za to, da na površje pridejo ustvarjalne in inovacijske zmožnosti vsakega posameznika v vaši organizaciji. Učite se z eksperimentiranjem,« predlaga Greenova. Družbeno inoviranje z vključenostjo,  decentralizacijo in porazdelitvijo ustvarjalnosti demokratizira procese v organizacijah. »Demokratizacija ustvarjalnosti in inovacij v takšnem sistemu poraja zmožnost in sposobnost, da vsakdo razmišlja in deluje kolektivno ter rešuje probleme, s tem pa ponuja večjo možnost učinkovitega bivanja v vedno bolj raznolikem, kompleksnem in nepredvidljivem svetu. Morda najradikalnejši potencial prihodnosti leži v dejstvu, da več ljudi, ki dela skupaj, ustvarja več,« pravi Greenova.

Takšen model temelji na lokalni proizvodnji in porabi, na lokalnih virih in znanju. Ljudi spodbuja k ustvarjanju, povečuje število lokalnih trgovin in aktivnosti, ustvarja močne skupnosti in omogoča večjo kakovost življenja in izkušenj. »Majhnost je ponovno postala prednost, kar pa ne pomeni, da ste odrezani od sveta in osamljeni, kot je veljalo v preteklosti. Nove informacijske in digitalne tehnologije namreč omogočajo, da je takšen razvojni model lahko lokalen ter odprt in povezan sočasno, hkrati pa ne temelji na ekonomiji obsega, temveč na ekologiji lokalne ekonomije, « meni Greenova.

Družbene inovacije koristijo ljudemkot državljanom, in ne potrošnikom.

In ravno tu je priložnost za Slovenijo, je prepričana: »Svojo majhnost lahko izkoristite v svojo korist. Ker ste majhni, ste lahko bolj povezani, voditelji imate lahko večji vpliv. S svojimi omrežji lahko premikate gore. Zakaj ne bi iz Slovenije naredili inkubatorja? Treba se je le izogniti starim pastem, v katere vas lahko zvabijo hierarhični sistemi. Pomagajte si z boljšo organiziranostjo, sodelujte in soustvarjajte!« Ekologija obsega, trdi Greenova, nam lahko omogoči bolj trajnostno družbo, ki bo bolj človeška, prožna in tudi močnejša.

Voditelji prihodnosti bodo v službi družbe

Decentralizacija in distribucija domiselnosti in kompleksnosti v bolj decentraliziranem, lokaliziranem, a povezanem razvojnem modelu osvobaja ljudi, da ustvarjajo in inovirajo. »Domišljija, ustvarjalnost in iznajdljivost ne izginejo. Bolj ko jih uporabljate, več jih imate. Paradigma manj je več izginja, namesto nje pa velja več je več. To radikalno spreminja naš trenutni pogled na svet, ki temelji na pomanjkanju in tekmovalnosti, ter nam ponuja novo  paradigmo, ki temelji na obilju in sodelovanju,« pojasnjuje Greenova. Načelo pomanjkanja se opira na dejstvo, da nečesa ni dovolj za vse, zato se moramo boriti drug z drugim, posledica pa je, da imamo zmagovalce in poražence. Konkurenca je torej pri takšnem pogledu na svet ključno gonilo napredka. »Po drugi strani pa načelo obilja izhaja iz sodelovanja in ga tudi ohranja. To je razvojni korak, ki ga moramo narediti.« Toda novi pogled na svet se ne ujema več s tem, kako strukturiramo in vodimo organizacije. »Takšne organizacije, ne glede na to, ali gre za velike korporacije, šole ali javni sektor, temeljijo na precej poenostavljenem, avtoritativnem hierarhičnem modelu. Te piramidne organizacije se zanašajo na ukaze in nadzor, da bi bile stvari opravljene. Njihova vodstva s svojimi administrativnimi sistemi postavljajo še več ravni mikromanagementa, da bi standardizirali in nadzorovali kompleksnost.

S tem postavljajo omejitve temu, kar družba najbolj potrebuje: pobudam, ustvarjalnosti, inovacijam in prevzemanju tveganja,« pojasnjuje Greenova. Kot nasprotju piramidnemu svetu postavlja palačinkastega, ki temelji na omrežjih, odprtosti, sodelovanju, svobodi in stalnem učenju. Toda današnji voditelji se spopadajo s številnimi izzivi, ki jih morajo premagati, če hočejo slediti novim razvojnim paradigmam. »Problem voditeljev je tudi v tem, da vedno več ljudi noče biti vodenih. Digitalni domorodci in generacija Y nočejo sprejemati ukazov, nočejo, da jim kdo govori, kaj naj počnejo,« poudarja Greenova. Voditelji morajo po njenih besedah preiti iz avtoritativnega modela vodenja k takšnemu, ki bo vključeval ljudi in jih spodbujal, da izrazijo svojo ustvarjalnost. »Krepiti morate novo zavedanje, sprejeti različnost med ljudmi, poiskati njihove odlike, predvsem pa se zavedati, da je prihodnost v sodelovanju in soustvarjanju. Opredeliti in sprejeti morate agente sprememb – ženske, kulturne kreativce, digitalne domorodce, generacijo Y. Voditelji boste morali postati služabniki družbe, in ne nasprotno,« je prepričana Greenova. V novi, socioekološki dobi, kot jo opredeljuje Greenova, bodo organizacije manjše, osredotočene na ustvarjanje in inovacije ter odprte navzven. Voditeljem je za konec še položila na srce: »Zaupajte in se
prepustite. Bodite oseba, kakršna si želite biti, sicer tvegate, da boste izgubili sami sebe.«

Kdo je Josephine?

Josephine Green je bila od leta 1997 generalna strateška direktorica oddelka za trende in strategije v podjetju Philips Design na Nizozemskem, kjer so leta 2007 objavili njen manifest Demokratizacija prihodnosti. Leta 2009 se je vrnila v Veliko Britanijo, kjer s svojim podjetjem Beyond20 preučuje prelomne spremembe, ki vplivajo na preoblikovanje človeške družbe. Greenova nastopa na številnih mednarodnih simpozijih, stalno vlogo pa ima kot svetovalka evropskih platform za prihodnost in razvoj. Ob tem predava na podiplomskih programih poslovnih študijev na številnih britanskih in evropskih univerzah. V regiji jo zastopa družba Giacomelli media.

Mag. Simona Kruhar Gaberšček ima petnajst let izkušenj v medijih, kjer je delovala kot novinarka in urednica, med drugim v časopisni družbi Dnevnik in pri reviji Marketing magazin. Trenutno deluje kot samostojna svetovalka za odnose z javnostmi manjših slovenskih podjetij. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 27, decembra 2013

Preberite tudi