Varstvo intelektualne lastnine: Zakaj že?
Veliko lastnikov tržno uspešnih izdelkov priznava, da finančni uspeh v celoti dolgujejo dobremu varstvu intelektualne lastnine.
Ustrezno varovane pravice intelektualne lastnine, med katerimi so najpomembnejše patent, blagovna oziroma storitvena znamka, model in avtorska pravica, zagotavljajo imetniku pravni monopol in nadzor nad proizvodnjo in prodajo stvaritev njegovega uma. Samo pomislimo, kako bistveno manj bi bili v naših očeh vredni nekateri izdelki, če ne bi bili opremljeni s prestižno znamko. Statistika dokazuje, da podjetju zagotavljajo tudi večji promet in dobiček ter posledično višjo tržno vrednost. Kako torej zadnjo učinkovito zavarovati?
Večina izumov je rešitev problema, večina problemov pa ima več možnih rešitev.
Preden začnete vlagati v razvoj novega izdelka ali postopka, preverite, ali morda že obstaja na trgu oziroma ali je izum že bil razkrit. Podjetja namreč nemalokrat vložijo znatna sredstva v “odkrivanje tople vode” in tako namesto dobička pridelajo izgubo. Tistega, kar ni več novo, ni mogoče patentirati, utegne pa se celo zgoditi, da bo imetnik patenta za “toplo vodo” terjal odškodnino za njeno uporabo. Farmacevtska industrija je na primer poskušala patentirati zdravila, katerih recepture so bile objavljene že v indijskih svetih knjigah, in jim to seveda kljub ogromnim sredstvom ni uspelo. Tudi po mnenju Evropskega patentnega urada je najpogostejša napaka izumiteljev, da “stanje tehnike” premalo temeljito preverijo.
Je novo res novo?
Preveriti stanje tehnike pomeni poiskati kakršen koli dokaz o tem, da je izum že znan. Poizvedbe je mogoče opraviti po številnih podatkovnih zbirkah, ki so na voljo tudi na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino. Za slovenska podjetja je gotovo najzanimivejša brezplačna zbirka Evropskega patentnega urada esp@cenet z več kot 60 milijoni dokumentov. Drugi uporabni viri so še internet, sejmi, literatura, časopisi. Zelo kakovostne pa tudi cenovno ugodne poizvedbe lahko opravijo tudi uradi za intelektualno lastnino; drugi ponudniki teh storitev so še centri PATLIB – patentne knjižnice, patentni zastopniki in komercialni ponudniki.
Toda tudi če ugotovite, da je vaša zamisel nova, to dejstvo samo po sebi ne pomeni veliko, če nima dobrih prodajnih možnosti. Malokdo bo kupil izdelek zgolj zato, ker velja za izum. Kupil ga bo, če ga bo potreboval in mu bo ugajal bolj od konkurenčnih. In če hočete s svojo zamislijo pritegniti podjetja in vlagatelje, jih morate prepričati o donosni naložbi, ki vključuje minimalno tveganje. Prodajate namreč poslovno priložnost, in ne izuma.
Patentno varstvo je praviloma najprimernejše,vendar ni vedno tudi edina in najboljšamožnost za zavarovanje intelektualne lastnine.
Izum ali izboljšava je včasih tehnološko dokaj nezahtevna, ima pa veliko tržno vrednost. Pomislimo samo na obroček za odpiranje pločevink – preprosta tehnologija, že skorajda nepogrešljiva v vsakdanjem življenju in za imetnika pravice nadvse donosen izdelek. Veliko izumov, ki danes veljajo za samoumevne, je pravzaprav dokaj enostavnih, a se jih ni do njihovega odkritja nihče spomnil.
Pomembno v strategiji patentiranja
Preden začnete svojo zamisel tržiti, ne bo odveč proučiti, kateri trg bo zanjo najustreznejši z vidika njegove dostopnosti in stabilnosti ter stroškov za plasiranje izdelka. Pred kratkim smo naleteli na podjetje, ki je imelo sicer ustrezno pravno in tehnično urejeno patentno varstvo, a na nerentabilnih trgih. Zaman so porabili ogromno sredstev in še zamudili roke za zavarovanje izuma tam, kjer bi bilo smiselno. Verjetno se boste strinjali, da, denimo, novih smučk ne kaže patentirati v Francoski Polineziji, Ugandi ali Braziliji. Poznamo pa tudi slovenska podjetja, ki so lahko s svojo patentno strategijo in poslovnimi načrti zgled celo tujcem. Takim se po naših izkušnjah vsekakor ni treba bati za uspeh.
Eden od pomembnih korakov v strategiji patentiranja je preverjanje konkurence. Izid bo povedal, koliko časa, sredstev in energije je vredno vložiti v varstvo izuma. Večina izumov je rešitev nekega problema, večina problemov pa ima več možnih rešitev. Preučiti morate vse, saj so nekatere morda boljše od vaše. Poznati morate primerjalno prednost svojega izuma, ki bo upravičila celoten postopek pridobitve patenta in stroške zanj. Konkurenca niso samo izdelki, ki so reprodukcija vaše zamisli. Konkurenca je vse, kar se trenutno uporablja ali načrtuje za rešitev problema, ki ga obravnava vaša zamisel. Če ste si na primer zamislili izvedbo nove mišnice, niso konkurenca samo druge mišnice, temveč vsi načini odstranjevanja miši – celo mačke. Bodite torej natančni pa tudi kritični do svojega izuma pri opredelitvi njegove novosti, bistvenega tehnološkega prispevka in konkurence.
Poznati morate primerjalno prednost svojegaizuma, ki bo upravičila celoten postopekpridobitve patenta in stroške zanj.
In ne pozabite: če želite pridobiti patent za svoj izum, ga ohranjajte vse do trenutka vložitve prijave v največji tajnosti, sicer boste ogrozili njegovo novost, ki je pogoj za uspešno patentiranje. Praksa izpričuje, da mnogi brezskrbno razpravljajo o svojih zamislih v javnosti in si tako onemogočijo možnost za njeno varstvo. Predstavniki akademske sfere, denimo, v svojih člankih ali na konferencah pogosto prav nespametno razkrivajo izsledke svojih raziskav. Zato svetujemo: najprej vložite patentno prijavo, potem pa lahko dokaj svobodno razširjate svoje zamisli, ne da bi ogrozili njihovo poslovno vrednost.
Nerazkrivanje podatkov
Verjetno vas bo naslednja ugotovitev presenetila: čeprav je patentno varstvo praviloma res najprimernejše, ni vedno tudi edina in najboljša možnost in ga na Uradu za intelektualno lastnino včasih odsvetujemo. Obstajajo namreč tudi druge z vidika gospodarnosti za stranko morda primernejše možnosti. Najpogosteje uporabljena je gotovo sporazum o nerazkrivanju podatkov, sklenjen z osebo, ki ji razkrijemo svojo zamisel.
Z enako skrbnostjo kot za patentiranje izuma je treba pripraviti strategijo za registracijo znamke, osrednjega sredstva trženja in prepoznavnosti vsakega podjetja. Pri njeni izbiri natančno upoštevajte vse zakonske zahteve in opravite ustrezno poizvedbo, da se prepričate, ali ni enaka in tudi ne podobna že obstoječi ali da morda ni že registrirana kot spletna domena. Znamka naj bo izvirna, lahko berljiva, izgovorljiva in zapomnljiva, primerna za različne vrste oglaševalskih medijev. Ob pravilni uporabi in vzdrževanju lahko traja neomejeno dolgo in pomeni za lastnika skupaj s tržnim imenom dragoceno premoženje – po splošnih ocenah zavzema kar do 20 odstotkov tržne vrednosti uspešnih podjetij. Prav neverjetno je, kako slabo se pravzaprav številna slovenska podjetja zavedajo pomena varstva znamke – vse do trenutka, ko se zaradi neustreznega varstva znajdejo pred velikimi odškodninskimi tožbami.
Ustrezno varovane pravice intelektualne lastnine, med katerimi so najpomembnejše patent, blagovna oziroma storitvena znamka, model in avtorska pravica, zagotavljajo imetniku pravni monopol in nadzor nad proizvodnjo in prodajo stvaritev njegovega uma. Foto: Dreamstime
Stvaritve svojega uma lahko seveda zavarujete še drugače, ne le s patenti in znamkami. Možnost varstva zunanjega videza izdelka z modelom, ki vključuje obliko, vzorec, teksturo in ornamente izdelka, Slovenci dokaj skromno uporabljamo, in vendar nam omogoča sprožiti pravni spor proti vsakomur, ki bi izdeloval, prodajal, uporabljal ali izvažal izdelke, ki so podobni našim. Premoremo kopico nagrajenih oblik izdelkov, a jih lahko zaradi neustreznega ali sploh nikakršnega varstva vsakdo prosto kopira.
Obstajajo pa tudi avtorske pravice, ki varujejo zamisel pred nedovoljenim kopiranjem ali prirejanjem njenih risanih, pisanih ali fotografskih opisov. Ta pravica sicer ne varuje same zamisli, vendar je lahko v nekaterih primerih, na primer pri računalniških kodah, edini učinkoviti način varovanja.
Ustvarjalni, a premalo trženjsko usmerjeni
Posamezen izdelek lahko varuje tudi več pravic intelektualne lastnine. Družba Coca-Cola ima na primer zavarovano recepturo svoje priljubljene pijače, samo ime pijače in tudi obliko steklenice, ker ji vsak od teh elementov prinaša dodatno vrednost in pravni monopol na posameznem področju. Katero od teh oblik varstva ali morda vse boste uporabili, je odvisno predvsem od odgovora na vprašanje, zakaj ga potrebujete. Če je vaš cilj dobiček, za kar večinoma gre, morate z izdelano strategijo ugotoviti, kateri način oziroma načini vam bodo omogočili najustreznejše varstvo ob najnižjih stroških in najvišjem finančnem donosu.
Slovenci smo izredno ustvarjalen narod, le pritrženju svojih zamisli se nam malo zatika.
Sodeč po priznanjih, ki jih kot za stavo pobiramo na številnih tujih tekmovanjih inovatorjev, smo Slovenci izredno ustvarjalen narod, le pri trženju zamisli se nam malo zatika. Ne bo odveč nasvet, da tudi na tem področju nekoliko dvignemo svojo “inventivnost”, saj je le uspešno trženje porok za tako želeni dobiček. Vsekakor pa vsem želim še veliko dobrih zamisli in naj vas ne zapusti pogum, tudi če vas okolica ne razume povsem. Najbolj nore zamisli morda na koncu le niso vedno tako zelo nore. Vrnite se le za 15 let in si predstavljajte, da razlagate babici, da boste za drag denar kupili strgane in sprane kavbojke, za katere ste izvedeli na orodju, ki se mu reče internet, ali v nekakšni računalniški klepetalnici, ki se ji reče facebook, ali po napravi, ki se ji reče GSM. Velika večina se je tedaj tem zamislim smejala, nekateri pa so prav zaradi njih nasmejani danes in seveda primerno bogati. Za vse te zamisli pa velja: za njimi stoji zelo dobro zavarovana intelektualna lastnina.