Ustvarjeno, ne narejeno na kitajskem

Strateški cilj Kitajske je, da se do leta 2035 kitajska podjetja zasidrajo med vodilnih 100 globalnih podjetij. Zato se zelo predano ukvarjajo z izboljševanjem kakovosti, medtem ko ostali še vedno razmišljajo o dobičkih …

»Osamljeno,« je odgovorila kitajska ‘železna lady’ Dong Mingzhu, predsednica uprave Gree Electric Appliances iz Zhuhaija, katere tržna kapitalizacija presega 22 milijard dolarjev, ko so jo novinarji pred nekaj meseci vprašali, kako se počuti ob tem, da jo je revija Forbesumestila na sam vrh najbolj vplivnih kitajskih managerk leta 2017. »Za svoj uspeh sem žrtvovala vse osebne užitke. Nimam prijateljev, saj jih ne morem imeti. Nikdar nisem bila v vrtcu, osnovni ali srednji šoli svojega sina. Nisem se udeležila podelitve njegove diplome. V 27 letih nisem nikdar koristila dopusta,« je nadaljevala. Trda dejstva svojega življenja zaključi z razmislekom: »Moč prinaša odgovornost in žrtvovanje; v mojem primeru gre za žrtvovanje odnosov. Korporacija Gree je moje življenje. Cilj, da svetu ponudim boljše klimatkse naprave in tehnologijo, me duhovno poteši.« In to kakšno življenje! Družba zaposluje 80.000 zaposlenih in je največji specializirani proizvajalec klimatskih naprav na svetu – vsaka tretja klimatska naprava je razvita in proizvedena pri njih. Kitajska je največji trg klimatskih naprav na svetu, Gree pa pokriva skoraj 50 % tega trga. Mingzhu, ki je kot otrok sanjala, da bi postala vojakinja, je podjetju v četrt stoletja, odkar ga vodi, dvignila vrednost delnic za 2.300 %. 

Mingzhu je podjetju v četrt stoletja, odkar ga vodi, dvignila vrednost delnic za 2300 %. Foto: dr. Drago Parler

Med bolj odmevnimi projekti Greeja je bilo denimo klimatiziranje stadiona za Svetovno nogometno prvenstvo FIFA leta 2010. Njena karierna pot se je postopno, a strmo vzpenjala. Ko je pri 36. letih ovdovela, je sina predala v vzgojo svoji materi in se s popolno predanostjo zavihtela na mesto predsednice uprave. Takšno predanost zahteva tudi od svojih sodelavcev. Vsakdo, ki si želi postati del tima Gree, se mora zavedati, da »ko te gospodarica ugrizne, ne izpljune niti kosti”, so zapisali v New York Times. Vendarle pa Mingzhujeva med ikone kitajskega gospodarskega razvoja ne sodi zgolj zaradi vrhunskih poslovnih rezultatov. Zagon za razvoj črpajo tudi v ambiciji, da bi kitajska kakovost izgubila prizvok ‘poceni, masovno, okolju neprijazno’. Madam Dong, kot ji rečejo sodelavci, razloži: »Naš slogan se glasi: ‘Narejeno na Kitajskem, ljubljeno po svetu’, kar pomeni, da je naš cilj razvijati, izdelovati in prodajati izdelke, ki temeljijo na inovativnosti in vrhunski kakovosti.«

Mingzhujeva je Slovenijo oktobra obiskala v okviru največjega mednarodnega kongresa kakovosti in odličnost – 61. EOQ kongres. Na predavanju in v novinarskih intervjujih ni spregovorila niti besedice angleško, temveč je vsako besedo v živo prevajal njen osebni interpret. Čeravno je madam Dong na Bled priletela za kratek čas, je potrpežljivo odgovarjala vsem medijem – svojega slovesa, da nikdar nima časa, ni potrdila. S seboj je pripeljala 44-člansko delegacijo kitajskih gospodarstvenikov, ki so podali jasno sporočilo: Premikamo se od narejeno na Kitajskem (ang. Made in China) k ustvarjeno na Kitajskem (ang. Create in China). Na dogodku je aktivno sodelovalo tudi Združenje Manager, in sicer kot soorganizator predkongresne delavnice z nekdanjim predsednikom Mednarodne akademije za kakovost, odgovornim za razvoj kakovosti v Xeroxu in HP Gregoryjem H. Watsonom. »Medtem, ko so Kitajci zelo predani izboljševanju kakovosti, kar vodi do zaupanja potrošnikov, pa smo v preostalem svetu morda bolj osredotočeni na dobiček, kar lahko na daljši rok pomeni veliko težavo.« Kitajska ima namreč nacionalni načrt za kakovost že od leta 1997. »Strateški cilj številka 1 je, da se kitajska podjetja umestijo med vodilnih 100 globalnih podjetij do leta 2035.«

Kitajski zmaj že kaže zobe: Huawei

Pred dobrima dvema mesecema smo že bili priča prvi tovrstni odmevni zgodbi. Kitajsko podjetje Huawei je po številu prodanih pametnih telefonov prvič prehitelo ameriški Apple in se zavihtelo na drugo mesto največjih svetovnih znamk mobilnih naprav. Znotraj kitajskega gospodarstva je gibanje za prepoznavnost kakovosti sorodno preboju, ki ga je v 80. letih prejšnjega stoletja uspela narediti Japonska.

Narejeno na Kitajskem, ljubljeno po svetu: Gree stremi k razvijanju, izdelovanju in prodaji izdelkov vrhunske kakovosti.

»Made in Japan« (slo.: narejeno na Japonskem) je takrat postal znak kakovosti, ne zgolj posmeha. »Kitajska premišljeno stopa po tej poti: veliko vlaga v razvoj kompetenc zaposlenih ter vzporedno v razvoj industrije,« trdi Watson. Pa Evropa? »Na žalost v Evropi nimamo takšnega programa, vsako podjetje se bolj ali manj samo spopada s temi izzivi, brez podpore državnih usmeritev, kaj šele programov. Če Evropa ne bo začela razvijati zavesti o pomeni kakovosti, bo najverjetneje zaostala za Kitajsko v globalni bitki,« svari Watson. Pa vendarle, ni vse tako črno. Evropa ne zaostaja povsod. »Na področjih, kot sta Big Data in Industrija 4.0., je Evropa v tem hipu vodilna,« meni Watson. Ključni izziv digitalizacije seveda ostaja, kako začeti kakovostno obdelovati velike količine podatkov, in sicer tako, da bodo imeli uporabno vrednost in da bodo smiselni. Strokovnjak za digitalizacijo Tim Coleje ob tem dejal, da bo v prihodnosti ključni poudarek na t. i. povezljivosti digitalnih sistemov, tako da bodo ti medsebojno sodelovali in se bodo zbrane informacije lahko pretakale.

Nesmislena poplava informacij?

Vsak dan ustvarimo 2,5 kvintilijonov (pozor: 1 kvintilijon ima 18 ničel) bajtov strukturiranih in nestrukturiranih podatkov. Zato ne presenečajo napovedi, da bo v prihodnosti v središču t. i. sensemaking, torej iskanje smisla v množici informacij ter subtilno zaznavanje sprememb, še preden te postanejo del velikih globalnih trendov. Ena izmed tovrstnih zaznav je denimo odmik od upravljanja za kakovost, ne zgolj upravljanje kakovosti. Watson meni: »Uveljavljeni standardi, kot je denimo ISO9000, so osredotočeni na upravljanje procesov z namenom, da organizacije lažje ustvarijo produkte in storitve, na način, da ti zadostijo pričakovanja potrošnikov.

Če Evropa ne bo začela razvijati zavesti o pomeni kakovosti, bo v globalni bitki najverjetneje zaostala za Kitajsko.

A v prihodnosti to ne bo ključnega pomena. Odmikamo se od kakovosti, s katero smo izboljševali naše delo; kakovost sedaj zagotavlja višjo kondicijo v tekmi na mednarodnem parketu.« Profesionalna skupnost kakovostnikov bo soočena z dvema poglavitnima izzivoma: kako biti v koraku s tehnološkimi spremembami ter kako razviti ustrezne kulturne in družbene platforme, ki bodo omogočale povezovanje posameznikov za skupni interes. Watson meni, da je za to potrebno globlje razumevanje motivatorjev in poenotenje načel, ki bi spodbujala človeštvo pri naprezanjih za skupno dobro. Pri tem svetuje voditeljem, da naj bodo zavezani služenju človeštvu, pri čemer naj jih navdihujejo načela enakosti, harmonije in vključenosti.  A pozor, vsakič, ko govorimo o kakovosti, vendarle ne moremo zaobiti kakovosti življenja. Po tej hlepi marsikateri Kitajec, Slovenija pa je v vrhu držav blaginje tudi – ali predvsem – zaradi tega.

Kupi zlata in svile

Kitajska se vse bolj zaveda tudi tega izziva. Pomemben element njihove razvojne strategije je tudi zelena ekonomija, v nacionalni načrt pa so vključili zanimiv koncept t. i. ekološke civilizacije. Znamenita izjava kitajskega predsednikaXi Jinpingase glasi: “Vrednost zelenih gora in zelenih rek je ravno tolikšna, kot je vrednost gor zlata in rek svile.” Podobno meni tudi prof. Haifeng Huang, Peking University HSBC, ki je pred kratkim obiskal IEDC: “V preteklosti je bila Kitajska usmerjena zgolj v višanje BDP, sedaj pa opreza za zelenim BDP,” ter dodaja, da gre za resnično veliko spremembo v načinu razmišljanja. Posledično lahko zaznamo tudi povsem nove dimenzije retorike.
 
“Sprejeti moramo nov vidik mednarodnih odnosov, kjer je sodelovanje tako, da zmagata obe strani. Za partnerstvo si moramo prizadevati z dialogom, brez spopadanja, ter dajati prijateljstvu prednost pred zavezništvi,« je cilj naprezanja Kitajske pri obujanju svilne poti, t. i. OBOR, povzel Jinping. “Gre za projekt stoletja, ki bo koristil ljudem po vsem svetu.” Kitajska tako vsekakor postaja središčna tema, ki je v svojih vizijah ne smemo spregledati – saj nas ona zagotovo ne bo.

Tonja Blatnik je direktorica iUFC-Institute for Universal Future Communications. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 39, novembra 2017

Preberite tudi