Uspešni gredo naprej

Avtorica: Dr. Tjaša Redek je redna profesorica na Katedri za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji je bila produktivnost dela po podatkih OECD leta 2022 48 USD, upoštevaje pariteto kupne moči, kar je 85 % povprečja EU27 ter 67 % produktivnosti dela v Avstriji. Slovenija je leta 1995 dosegala 48-% produktivnosti Avstrije, do leta 2007 dosegla 64-%, leta 2022 pa ‘samo’ 67-%. Ključno vprašanje je, kako bi lahko dosegli več.

Z vzponom t. i. inteligentnega gospodarstva (Kedzia, 2023) so v družbi ključni dejavniki produktivnosti dela znanje, t. i. mehki oz. neotipljivi dejavniki in tehnologija. Med neotipljive dejavnike uvrščamo digitalizirane informacije (npr. uporabo podatkovnih baz, ustrezne programske opreme), inovativni kapital (npr. R&D, patenti, licence, dizajn) ter ekonomske kompetence podjetja, ki vsebujejo blagovne znamke, vlaganje v razvoj zaposlenih ter krepitev podjetju specifičnega človeškega kapitala in organizacijske izboljšave, kjer ima ključno vlogo tudi vodenje podjetja. T. i. mehki dejavniki rasti lahko prispevajo tudi do tretjine rasti produktivnosti (Corrado et al., 2009; Roth, 2022).

Produktivnost kot BDP na delovno uro, v PPP USD, 2022 (levo) in indeks produktivnosti dela v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem kot odstotek avstrijskega. Vir: OECD, 2023.

Delež investicij v znanje nizek

Podatki Evropske investicijske banke kažejo, da je Slovenija po deležu vseh investicijskih sredstev, ki jih podjetja namenijo za mehke dejavnike, precej pod povprečjem EU, predvsem pa bistveno zaostajamo za najbolj razvitimi državami. Tako je bil delež vseh investicijskih sredstev, ki smo jih v letu 2022 namenili za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v EU skoraj dvakrat višji kot v Sloveniji. Samo 5,2 % vseh investicij je šlo za usposabljanje, v EU27 pa 9,5 %. Za povprečjem EU precej zaostajamo tudi na področju organizacijskih izboljšav, saj smo temu namenili le 3,1 % vseh investicijskih sredstev.

Investicije v mehke dejavnike rasti kot delež vseh investicij, v odstotkih, 2022.Vir: European Investment Survey, 2023 (European Investment Bank, 2023).

Šibko vlaganje v znanje je problematično tudi v luči uvajanja novih tehnologij, digitalizacije in tehnologij umetne inteligence. Hkratno vlaganje v znanje, mehke dejavnike rasti in pa komplementarne tehnološke rešitve omogoča maksimizacijo doseženih učinkov. Podjetja, ki imajo ustrezne kompetence, bodo znala bolje načrtovati, lažje bodo uvajala nove rešitve ter jih bolj učinkovito uporabljala. Primerjalno bodo tako bolj krepila svoje konkurenčne prednosti.

Pri digitalni transformaciji bolj uspešna predvsem velika podjetja

Slovenska podjetja so sicer trenutno po uvajanju novih tehnologij, merjeno s stopnjo digitalne intenzivnosti, primerljiva s povprečjem EU. Zanimiva je porazdelitev digitalne intenzivnosti, saj imamo med vsemi podjetji z vsaj 10 zaposlenimi nadpovprečen delež digitalno zelo intenzivnih, hkrati pa smo povsem povprečni po deležu tistih, ki so digitalno zelo nizko ali nizko intenzivni – teh je kar dve tretjini. Za primerjavo: na Danskem in na Švedskem je takšnih samo okoli 40 %. V Sloveniji so v procesu digitalne transformacije uspešna velika podjetja, kjer je kar 43 % vseh digitalno zelo intenzivnih, kar nas uvršča na 4. mesto v EU (Eurostat, 2023).

Uporaba umetne inteligence: velike razlike med panogami in po velikosti

Tudi na področju uporabe umetne inteligence je Slovenija nad povprečjem EU. Podatki iz leta 2021 kažejo, da rešitve, ki temeljijo na tehnologijah umetne inteligence, uporablja dobrih 11 % podjetij, v EU v povprečju pa slabih 8 %, pri čemer so velike razlike po velikosti podjetij in po panogah (Eurostat, 2023). Za Slovenijo so na voljo tudi že podatki za 2023, ki kažejo, da so med panogami bistvene razlike.

Na področju uporabe umetne inteligence je Slovenija nad povprečjem EU. A so po podatkih za leto 2023 med panogami in glede na velikost podjetij bistvene razlike. Umetno inteligenco bolj intenzivno uporabljajo panoge, ki jih tudi sicer odlikujeta višja tehnološka intenzivnost in tudi dodana vrednost.

Umetno inteligenco bolj intenzivno uporabljajo tiste panoge, ki jih tudi sicer odlikujeta višja tehnološka intenzivnost in tudi dodana vrednost. Med njimi izstopajo dejavnosti IKT (SKD 58-63), kjer je umetno inteligenco uporabljala skoraj tretjina vseh podjetij, sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (SKD 69-75) ter predelovalne dejavnosti (SKD 26-33, proizvodnja računalnikov, elektronskih izdelkov, strojev, vozil, električnih naprav, pohištva) z dobro petino podjetij, ki uporablja umetno inteligenco. Med velikimi podjetji umetno inteligenco uporablja več kot polovica podjetij (Statistični urad RS, 2023).

Umetno inteligenco največ uporabljamo za zaščito in varnost

Podjetja so v povprečju te tehnologije največ uporabljala za zaščito in varno uporabo, sledita proizvodnja in trženje ter prodaja. Med velikimi podjetji, ki so največ uporabljala nove tehnologije, je kar četrtina podjetij uporabljala umetno inteligenco tudi že v proizvodnji, dobrih 15 % pa v trženju. Vseeno podatki kažejo, da je uporaba umetne inteligence trenutno še na začetku.   

Šibko vlaganje v znanje v podjetjih pa tudi v organizacijske izboljšave je povezano tudi z ambicioznostjo podjetij in njihovimi strategijami. Podatki za sedem evropskih držav so pokazali, da so podjetja, ki so bila bolj proaktivna ter bolj agilna, tista, ki so ves čas aktivno iskala nove priložnosti, se odzivala na spremembe na trgu, aktivno iskala najboljše rešitve, hitro identificirala nove priložnosti in se prilagajala spremembam povpraševanja bila tudi tista, ki so več investirala v znanje, bila tudi bolj digitalizirana. V Sloveniji, kjer so podatki omogočali primerjavo, so bila ta podjetja tudi bolj uspešna.

Uspešne razvojne zgodbe v svetu odlikuje ambiciozna in odločna razvojna strategija, oblikovana v sodelovanju z vsemi deležniki, predvsem tudi z gospodarstvom.

Uspešna podjetja se obnašajo drugače. To so podjetja, ki so, kot smo slišali na letošnjem Managerskem kongresu, presegla »premajhno ambicioznost, sprijaznjenost s povprečnostjo« oz. ‘business as usual’ strategijo, ki v svetu, ki se sooča s številnimi, tudi tektonskimi premiki, ne omogoča uspeha, morda celo ne dolgoročnega preživetja.

Ambiciozna in odločna razvojna strategija

Povečanja blaginje v gospodarstvu vseeno ne morejo doseči podjetja sama, pač pa samo »mi vsi skupaj« (Združenje Manager, 2023). Velik del nalog pa je, kot opozarjata Akcijska načrta za povečanje produktivnosti in blaginje, tudi na strani države. Uspešne razvojne zgodbe v svetu odlikuje ambiciozna in odločna razvojna strategija, oblikovana v sodelovanju z vsemi deležniki, predvsem tudi z gospodarstvom. Strategija, ki se je z odločnimi koraki, čeprav morda na kratki rok tudi kdaj bolečimi, sistematično udejanjala in omogočila na daljši rok povečanje blaginje. Namesto prerazdeljevanja vedno premajhnega hlebca kruha je potrebno preseči »prevelik in kontraproduktiven egalitarizem, ki nas vodi v enakost v revščini namesto v različnost v blagostanju za vse« (Združenje Manager, 2023) in se vprašati, kako ustvariti več kruha ter kako lahko država učinkovito, s preseganjem delitev, pri tem pomaga. Da ne bomo stopicali na mestu ‘na okoli 70 %’ povprečne avstrijske produktivnosti in s tem blaginje, kakovosti in dostopnosti zdravstva, šolstva in socialne varnosti nasploh še naslednjih 10 let. Uspešni gredo naprej.  

Preberite tudi