Uspešna bodo trajnostna in etična podjetja

Več kot 50 let je prevladovala paradigma, da podjetja sicer morajo spoštovati zakonodajo, a da je njihova edina odgovornost ustvarjanje dobička za delničarje. V novi, vključujoči ekonomiji bodo uspešna le trajnostno naravnana in etična podjetja.

Prišli smo do kritičnega zgodovinskega preobrata v dojemanju namena korporacij, ki pomembno kreirajo velik del naših življenj. Avgusta letos je ekonomska velesila BRT formalno spremenila več desetletij prevladujočo doktrino. Sprejeli so povsem novo izjavo o poslanstvu podjetij, v kateri govorijo o odgovornosti do potrošnikov, vlaganju v zaposlene, poštenem in etičnem poslovanju skozi celotno dobavno verigo, o zaščiti ljudi in planeta ter o enaki pomembnosti vsakega deležnika. Med podpisniki so tudi vodilne multinacionalke Apple, Amazon, Bayer, Boeing, Dell, Oracle, Wallmart …

Dobiček z namenom je nova norma

Podjetja, ki se šele spopadajo z zagotavljanjem učinkovitega sistema zgolj regulatorne skladnosti poslovanja, že tečejo za zadnjim vlakom. Vidik zakonitega poslovanja je pomemben, a je le nujni higienik ter predpogoj za poslovanje. V novi ekonomiji ključni deležniki pričakujejo mnogo več. Najdragocenejša valuta postaja zaupanje, ki si ga bodo podjetja morala prislužiti z uresničevanjem odgovornega poslanstva ter z etičnim poslovanjem, ki bo pristno in operativno. V nasprotnem primeru bodo vse težje pritegnila investitorje ter nove generacije kupcev in zaposlenih. Tudi Svetovni ekonomski forum (WEF) ugotavlja, da je dobiček z namenom postala nova norma v sodobnem gospodarstvu in ne več samo niša socialnih podjetij ter investitorjev z učinkom (ang. impact investors).

Pomemben segment družbeno odgovornega in trajnostnega poslovanja bo odvisen od vse večje agilnosti podjetij, 

Najdragocenejša valuta postaja zaupanje, ki si ga bodo podjetja morala prislužiti z uresničevanjem odgovornega poslanstva ter z etičnim poslovanjem, ki bo pristno in operativno.

sposobnosti prevzemanja novih tehnologij ter tehnoloških inovacij. Kar danes počne že veliko družb, ki želijo prodirati ali obstati na trgih ter biti dolgoročno uspešne. Veliko podjetij vlaga tudi v mehke dele organizacije, v zdravje in ohranjanje ravnotežja v življenju zaposlenih, dobrodelne in okoljevarstvene projekte. Raziskava družbe Gartner med izvršnimi direktorji je npr. pokazala, da podjetja v povprečju vlagajo okoli 2.200 dolarjev na zaposlenega letno z namenom izboljšati organizacijsko kulturo. A le 30 % vprašanih potrjuje, da jim to prinaša solidno donosnost. Za uspešno preobrazbo podjetja potrebujejo ne le tehnološke inovacije, temveč inovacije procesov, sistema notranjega upravljanja, strategij in predvsem vodenja.

Sprenevedanje se pozna tudi na uspešnosti podjetja

S spremembo naravnanosti in ustaljenih pristopov k vodenju poslov, procesov ter ljudi bomo lahko uspešno dosegli kulturo organizacije, ki je potrebna za preobrazbo v smeri nove ekonomije. Preliti jo moramo v strategije in operativne procese ter DNK vsakega vodje. Odsotnost operativnega vidika je eden ključnih razlogov, zakaj podjetja ne uspejo preobraziti organizacijske kulture. Izsledki Gartnerjeve raziskave navajajo še druge primere, kot je npr. razhajanje med tem, kar podjetje zapiše v svoje poslanstvo in vrednote, ter realnostjo. To pri zaposlenih vzbuja odpor, cinizem in občutek hipokrizije vodenja. Nasprotno, piše HBR, podjetja, ki upoštevajo dejansko stanje, skrbno načrtujejo pot preobrazbe ter to podpirajo skozi načrtovanje razvoja kadrov, pri finančnem planiranju, arhitekturi procesov in skozi sistem nagrajevanja. Pri tem aktivno spodbujajo tudi kulturo odprtega komuniciranja, brez strahu pred negativnimi posledicami (op: speak up culture), uspešno izboljšujejo korporativno kulturo in so trajnostno uspešna.

5 zvezdic – smerokaz etičnemu delovanju

Ta in podobna spoznanja, uveljavljeni mednarodni standardi ter preizkušene dobre prakse se zrcalijo v nedavno nastalem priročniku za voditelje o integriteti voditeljstva 5 zvezdic (5-Star Integrity Leadership, 5STIL), ki slovenskim managerjem v pomoč postavlja oprijemljiv standard etičnega delovanja. Temelji na petih principih integritete vodenja,

Priročnik za voditelje o integriteti voditeljstva 5 zvezdic (5-Star Integrity Leadership, 5STIL) slovenskim managerjem v pomoč postavlja oprijemljiv standard etičnega delovanja.

opremljenih s konkretnimi kazalniki, ki kažejo, ali je vodstvo posamezen princip tudi vpeljalo v poslovanje. V dodatno pomoč so vodjem še kazalniki napredka pri vsakem od principov ter številni primeri slabih in dobrih praks, kot tudi dodatni viri in orodja. Od tod naprej je vse odvisno od volje in zavezanosti integriteti skozi dejavnost vsakega voditelja.

1.      Princip: strategija 
V osrednji poslovni strategiji vodstvo obravnava in upošteva tveganja ter priložnosti s področja skladnosti in integritete. Glede na to določa strateške cilje in aktivnosti ter jih povezuje z drugimi strateškimi cilji. 

2.      Princip: kodeks ravnanja 
V korporativnem dokumentu prve ravni vodstvo kodificira standard ravnanja, ga nenehno promovira z besedami in lastnim zgledom, se udeležuje izobraževanj na področjih, ki jih ureja kodeks. Enako obveznost vzpostavi za vse vodje in zaposlene. Zahteve kodeksa postanejo operativne skozi posamične pravilnike, postopke in navodila. 

3.      Princip: nagrajevanje in disciplina 
Vodstvo spodbuja etično ravnanje skozi sistem nagrajevanja in disciplinskega ukrepanja. Podjetje ima v naprej določene oblike in težo kršitev ter posledice, ne glede na to, kdo je kršitelj. Doslednost, pravičnosti in učinkovitost odzivanja na pozitivne in negativne primere dokazuje z dokumentiranimi evidencami. Praksa kaže, da ima ta element največjo utež pri udejanjanju močne kulture integritete.

4.      Princip: zaposlovanje in odnosi s partnerji 
Integriteta je močna toliko, kot je močan najšibkejši člen v verigi poslovanja podjetja. V eni od raziskav PWC-ja se je pokazalo, da pogodbeni izvajalci prispevajo 80 % vsega tveganja za skladnost. Napihnjene provizije, nagrade vplivnežem, umazan denar … potrebujejo posrednike; ti pa sodelavce od znotraj. Zato je enakovredna osredotočenost na preverjanje ozadja ter nadaljnjega spremljanja in usposabljanja v zvezi s skladnostjo in integriteto poslovanja nujna pri zaposlenih in pri pogodbenih partnerjih. 

5.      Princip: spremljanje kršitev in odzivanje nanje 
Vzpostavitev programa skladnosti in integritete zahteve določen čas in energijo. A stanja integritete ni mogoče ohranjati brez stalnega delovanja. Pristop vodstva k zaznavanju kršitev in odzivanju nanje integriteto podjetja zakorenini v kulturo organizacije ali pa jo degradira. Trenutno praksa še ne pozna bolj učinkovitega mehanizma zgodnjega zaznavanja kršitev, kot je sistem neposrednih prijav (ang. whistle-blowing). Če podjetje nima zabeleženih kršitev, to pomeni, da vodstvo tega principa ni učinkovito vzpostavilo ali pa so vodje in zaposleni o njem popolnoma neozaveščeni. Kultura odprtega komuniciranja, tudi o kršitvah, je naloga odgovornih vodij, s čimer dodatno dvigajo raven splošnega zaupanja in dobrih odnosov.

Kako se je ugled banke zrušil kot hiša iz kart
Posledice odsotnosti teh principov lahko orišemo skozi nedavni škandal banke Wells Fargo. V njej so sicer imeli formalen program skladnosti in integritete, a zapisanim vrednotam ni sledil sistem nagrajevanja. Ta je zaposlene z bonusi spodbujal in s finančnimi plani silil, da so tekom par let odprli več kot tri milijone nepooblaščenih računov brez vednosti strank, zaračunavali prekomerne stroške za dodatne storitve in nesmiselna zavarovanja. V množici različnih postopkov nadzora predsednika banke kasneje razrešili in je moral vrniti 41 milijonov USD prejetih plačil, banka je morala plačati več kot milijardo dolarjev kazni in odškodnin, cena delnice pa je padla za 13 %, s čimer je tržna kapitalizacija uplahnila za 12 milijard dolarjev. Izkazalo se je, da je upravljalec premoženja v tej banki podal interno prijavo o sistemskem izvajanju nepoštenih praks, zaradi česar je dobil odpoved. Pristojni organi so zaposlenega kasneje rehabilitirali in mu izplačali visoko denarno nagrado. Zaslišanja v ameriškem kongresu ter negativne objave v vseh osrednjih medijih so naredile Wells Fargo banki veliko škodo na ugledu, ki ga je prej v veliki meri uživala.  

Andrijana Bergant je predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi