Uspeh se veže na zeleno
Kemična tovarna Atotech Slovenija je začela kot grdi raček in se pod okriljem nizozemske multinacionalke razvila v belega laboda, ki je lani ustvaril skoraj 1,5 milijona dobička. Zdaj drvijo v zeleno tehnologijo.
Stoječ v objemu idilične narave v Podnartu, majhnem naselju na pol poti iz Kranja proti Bledu, 20. obletnico delovanja letos praznuje podjetje Atotech Slovenija. Nekdanja Kemična tovarna iz okolja s tradicijo kemične industrije, ki sega v leto 1933, se je s koncem Jugoslavije med drugim soočila z zlomom trga. V tem času se je ustvarila (pre)velika odvisnost od domačega trga, v kateri je nevarnost prepoznala direktorica dr. Mariana Karla Rebernik. Potrkala je na vrata nizozemskega Atotecha in jih povabila v Podnart. »Naša ekipa je imela potencial, da naredi veliko več. Iskali smo podjetje, ki bi nas nadgradilo s svojo obstoječo prisotnostjo na trgu in nas vključilo na nova tržišča. Le tako bi lahko izkoristili velik potencial mojih sodelavcev,« se dve desetletji nazaj vrača Rebernik. Iskali so predvsem partnerja v okviru svoje dejavnosti: »Lahko si prepričljiv z nečim, kar obvladaš, sploh ko gre za posel. Določene stvari je treba povedati črno-belo, slika mora biti transparentna. Našega doprinosa partnerstvu ne moremo zagovarjati na področju, kjer nismo suvereni.« Atotech je z leti odkupil še preostale deleže skladov in zaposlenih ter postal 100 % lastnik. »Prepričali smo jih z ljudmi, proizvodnimi kapacitetami, znanjem, ki smo ga gradili v preteklosti, in s pripravljenostjo učiti se ter se prilagajati v prihodnosti,« o tem, kako so postali del družine pomembnega igralca na svetovnem trgu, pojasnjuje Rebernik.
V treh letih 822 novih izdelkov
Na ravni multinacionalke je Atotech prisoten v 47 državah, med katerimi je le nekaj lokacij v Evropi, Aziji in ZDA, ki se ukvarjajo tudi s proizvodnjo. »Smo ena najpomembnejših proizvodnih lokacij. To pozicijo smo vselej želeli. To je tisto, kar znamo dobro delati,« poudarja Rebernik.
Tradicija kemične industrije v Podnartu sega v leto 1933. V tem času so se iz grdega račka prelevili v belega laboda. Foto: arhiv Atotech
V podjetju proizvajajo izdelke oz. procese za površinsko zaščito kovin, plastike, tiskanih vezij in priprave površin pred barvanjem. Lani so ustvarili 31 milijonov evrov prihodkov, od tega skoraj 1,5 milijona čistega dobička. Njihovi proizvodi se uporabljajo v avtomobilski, kovinsko predelovalni industriji, industriji dekorativnih elementov, tiskanih vezij in ostalih industrijah – v proizvodnji od mobilnega telefona, preko avtomobilov, do igrač na daljinsko upravljanje. 92 % vseh prihodkov ustvarijo na tujih trgih.
Pred vhodom v tovarno kot dokaz, da je njihova proizvodnja čista in varna, stoji čebelnjak.
V zadnjih treh letih so razvili 822 novih izdelkov. Gonilo razvoja so tehnološki centri za razvoj proizvodov, med njimi glavni v Berlinu, v Podnartu pa skrbijo za razvoj proizvodnih procesov. »Izdelek se rodi v razvojnem centru. Treba pa ga je pripeljati v resnično življenje. Mi skrbimo, da se izdelek pravilno proizvaja, da dosega rezultate, kakršne od njega pričakujemo. Razvoj proizvodnega procesa je podoben procesu kuhanja kave, potrebno je slediti korakom po pravem zaporedju, da ne pride do neželenih dogodkov,« njihovo vlogo v mozaiku celotne družbe pojasnjuje Rebernik. V podjetju v Sloveniji zaposlujejo 65 sodelavcev. Tretjina jih je zaposlenih v proizvodnji, ostali pa so porazdeljeni po ostalih službah v laboratoriju, logistiki, komerciali, financah in upravi.
Prevzemnica, a ne prejemnica nagrad
Rebernik se je podjetju pridružila kot vodja kadrovske službe, nadaljevala kot komercialistka, pri 34 letih pa leta 1992 prevzela vodenje. »V industrijo sem prišla iz državne uprave. Svobodo gibanja sem zamenjala za gibanje pod kontrolo,« se pošali Rebernik, ki je po osnovni izobrazbi sicer pravnica. »V življenju si je treba nabrati različne izkušnje, tudi to priložnost sem vzela kot eno naložbo v paketu mojih znanj. Izkazalo pa se je, da je ta naložba ostala moja življenjska pot,« dodaja. Letos je prejela priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. »Nisem prejemnica, ampak prevzemnica nagrade. Nagrado sem prevzela v imenu celotnega kolektiva. Opaženi smo bili zaradi rezultatov, ki jih je prineslo tudi moje vodenje, ampak vse zaradi sodelavcev,« pripomni.
92 % vseh prihodkov ustvarijo na tujih trgih. Njihovi proizvodi so v mobilnih telefonih, avtomobilih in tudi daljinsko vodenih igračah.
Za odnos okolja do industrije, ki se je tradicionalno drži stigma, si Rebernik predvsem želi, da ljudi njihova prisotnost še naprej ne bi motila in bi prepoznavali prednosti, ki jih prinašajo za kraj. Večjo povezanost s sovaščani najdejo skozi dneve odprtih vrat, kjer jim predstavijo podjetje. Letos so pripravili tudi izhodiščno poročilo o stanju onesnaženosti tal in podzemne vode, ki ni pokazalo negativnih vplivov na okolje. V dokaz čistosti okolja imajo pred tovarno postavljen tudi čebelnjak. »Ko labod prvič pogleda iz jajčka, je grdi raček. Takšna je bila tudi ta lokacija. Skozi leta pa je postala lep, bel, ponosen labod,« dojemanje industrije in njene spremembe opisuje Rebernik. S sosedi vedno vodijo odprt dialog in poskušajo graditi obojestransko zaupanje: »V vsaki košari češenj so bolj lepe in manj lepe češnje. Tako je tudi pri ljudeh, eni razmišljajo pozitivno, drugi negativno. Potrebno pa se je ukvarjati z obojimi.«
10 letni plan zelene tehnologije
V podjetju so zavezani desetletnemu planu zelene tehnologije, po katerem bodo razvijali okolju in uporabniku prijazne izdelke, s čim manj odpadki, z minimalno porabo vode in ostale energije: »Vsi poznamo krom, cianid, nikelj in podobne surovine, s katerimi ne bi želeli imeti opravka. Vse te surovine si prizadevamo nadomestiti. Razvijamo okolju prijazne izdelke, vendar to ne gre od danes na jutri. Uporabnikom moramo zagotoviti popolnoma enak izgled, vzdržljivost in funkcijo, kot jih imajo izdelki sedaj.« Letos pričakujejo vsaj 10-odstotno povišanje rasti v primerjavi z lanskim letom. Večina njihovih kupcev je dobro pozicioniranih v okviru svojih dejavnosti, zato se nadejajo skupne vzajemne rasti. Rebernik vidi Atotech v Podnartu kot centralno evropsko proizvodno lokacijo. »Naša pozicija je v srčku Evrope. Kamorkoli iz Podnarta, nikjer ni daleč – niti v Francijo ali Nemčijo. Od tu se vleče krasen razpored prometnih žil,« dodaja Rebernik, ki bi rada v času svoje aktivne kariere dosegla tudi dvig plač zaposlenih na raven, za katero verjame, da bi morale biti v kemijski industriji. Najbolj ponosna je na svojo držo na samem začetku kariere, ko je bila dovolj prepričljiva, da jih je Atotech vzel v svoje gnezdo: »Verjamem, da marsikdo od sodelavcev ni verjel, da se bo tako zgodilo. Tudi sama nisem bila čisto prepričana, ampak sem enostavno želela, da se zgodi.«