Uresničujejo tudi nerazumljive zahteve kupcev

Sesutje gradbenega trga je zaznamovalo poslovanje podjetja Marmor Hotavlje. Da bi poplačali podizvajalce, so se skoraj čez noč zadolžili za 8,5 milijona evrov. Že upokojeni dolgoletni direktor Franc Branko Selak se je ponovno aktivno vključil v podjetje, ki danes sodi v svetovni vrh opremljevalcev zasebnih mega jaht, dobavlja luksuzno pohištvo v ZDA ter opremlja zasebne vile širom sveta.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

69-letni Franc Branko Selak, prvi mož Marmorja Hotavlje in njegov večinski lastnik, je v podjetju že 47 let. Čeprav delno upokojen od leta 2008 se je pred tremi leti, ko je podjetje gradbena kriza povlekla globoko v rdeče številke, vrnil in začasno ponovno prevzel vodenje. Skupaj s sinovoma in sodelavci mu je uspelo obrniti trend poslovanja, a zato je bilo potrebno celostno prestrukturiranje podjetja: »Eno je nančno, drugo pa je poslovno, organizacijsko, trženjsko prestrukturiranje. Vse smo postavili na glavo.« Največje krize so lahko tudi znanilci največjih uspehov. Če so se v Marmorju Hotavlje še včeraj ukvarjali z polserijsko proizvodnjo tlakov, stopnic, polic in drugih manj zahtevnih izdelkov, so danes po Selakovih besedah vodilni v najbolj zahtevnem segmentu, ki v tem trenutku obstaja na področju kamnarstva v svetu: v opremljanju zasebnih mega jaht nad 60 metrov. »Od 30 največjih na svetu smo mi delali na dvajsetih,« ponosno pove Selak. Kaj ga je vodilo? »V življenju ni velike filozofije. Če hočeš uspeti, moraš nekaj imeti rad – posel moraš delati s srcem.«

»Včasih slišim: 'Spet si nekdo nekaj zmišljuje' ... Fantje, mora si! Če bomo dobili tistega, ki si zmišljuje, bo dobro za nas.«

Foto: osebni arhiv

Prvi računalniško voden stroj v Hotavljah

Njegova največja odlika, pravi, je to, da je bil vedno tržno naravnan. Ta mu je pomagala, da je leta 1972 pridobil svoj prvi veliki posel – rezidenco takratnega irakega zunanjega ministra Tariqa Azisa. Druga prelomnica je prišla osem let za tem: konferenčni center hotela Sheraton v Zimbabveju, ki ga krasi kar 10.000 m2 rdečega hotaveljskega marmorja. Selak je med drugim zaslužen tudi za to, da so v Marmorju Hotavlje že leta 1984 prvi imeli računalniško voden stroj za obdelavo kamna: »Jaz sem kot ’mulec’ šel v Italijo in prepričal kasneje najmočnejšega proizvajalca, da je naredil prvi računalniško voden stroj v kamnarskem svetu.« Prvi preboji podjetja na tuje trge so bili proti koncu 80. let preteklega stoletja, ko so začeli izdelovati vrhunsko obdelane kamnite mize in jih dobavljati švicarskim kupcem. Leta 1995 so pridobili in izvedli do takrat največji posel pri izvedbi kamnarskih del: fasado na dunajskem Bussines park Vienna.

Od 30 največjih zasebnih mega jaht, daljših od 60 metrov, so jih v Marmor Hotavlje opremili 20.

Zgodba zase je gradnja pravoslavne cerkve svetega Save v Beogradu. Na razpis za gradnjo se je leta 2002 prijavilo 16 kandidatov; Marmor Hotavlje je prišel v ožji izbor štirih: »Dva ponudnika sta bila Grka, en Italijan in mi.« V naslednjem krogu sta odpadla še grška izvajalca. Pogajanja s ’ finalistoma’ so trajala kar 12 ur. Na koncu je vsak kandidat dobil pol posla: »Prijatelji Slovenci in prijatelji Italijani, vsakemu podpis pogodbe. Ampak rečeno je bilo, da bodo kot prvega imenovali Italijana. Jaz sem ga poznal, vedel sem, da nima na tem področju toliko znanja.« Po dobre pol leta so Hotaveljčani prevzeli še drugo polovico posla.

Uspeh kariere: vzgoja naslednikov

Katera izmed neštetih zgodb je bila Selakov največji uspeh? »Da mi je po vseh teh letih vodenja uspelo vzgojiti naslednike, tu mislim predvsem na sinova Damijana in Tomaža, ki danes zelo uspešno vodita podjetje.« O delitvi nalog in odgovornosti s sinovoma in ostalih obveznostih pa pravi: »Zdi se mi, da smo izjemno dobro razdelili stvari, da delujemo kot celota v podjetju.« Marmor Hotavlje je bil v zadnjih letih večkrat na preizkušnji. Po lastninjenju leta 2007 so bili takorekoč nezadolženi. »Potem je prišlo do razpada sistema,« krizo v gradbeništvu opisuje Selak. Da so poplačali vse podizvajalce, so se zadolžili za 8,5 milijona evrov: »To je pri štirih milijonih evrov kapitala ogromno.«

Do danes so dolg zmanjšali za polovico. Leto 2015 so zaključili z 9,7 milijona evrov prihodkov, tretje leto zapored poslujejo z dobičkom. V tem obdobju so omejili slovenska naročila na manj kot 15 %, v povprečju izvozijo 85 %. Čeprav bi bilo zdaj z vidika ekonomičnosti domač trg najbolje zapustiti, stika s slovenskim prostorom ne želijo izgubiti, saj bo po Selakovem predvidevanju ta zagotovo spet postal zanimiv. Pa čeprav bi bilo po njegovem zdaj z vidika ekonomičnosti domač trg najbolje zapustiti.

Ljudi ne moreš pustiti brez služb

»Od vsega začetka smo vedeli, da smo zaprti v tej dolini, vendar pa imamo hotaveljski kamen, ki nam je omogočil nadaljni razvoj. Mi moramo biti dobri v tehnologiji,« se začetkov spominja Selak. Kdaj so naredili preboj? »Spet si nekdo nekaj zmišljuje, sem večkrat slišal med zaposlenimi in sem jim rekel: fantje, mora se! Če bomo dobili tistega, ki se zmišljuje, bo dobro za nas. To miselnost smo vpeljali in takrat se je začel preboj.« Danes podjetje zaposluje 108 ljudi – tehničnih in drugih profilov, ki večinom prihajajo iz lokalnega okolja, do katerega Selak čuti odgovornost: »Za tale del doline, ko sem na tem mestu, sem odgovoren. Teh ljudi ne moreš pustiti, da ostanejo brez služb.« 

»Zdi se mi, da smo izjemno dobro razdelili stvari, da delujemo kot celota v podjetju.«

Ko se danes srečujejo s konkurenti na najzahtevnejših objektih, njihovi zaposleni ’briljirajo’, saj so po besedah Selaka veliko vložili v znanje in so prilagodljivi: »Pri nas delamo ob nedeljah, če je treba tudi ponoči, kar tujci cenijo. In pa seveda, ker delamo nadpovprečno kakovostno ter ne zamujamo z roki.« Prilagodljivost in odzivnost zaposlenih je dvosmerna. Ne moreš računati, pravi Selak, da ti bodo zaposleni prišli nasproti, če jim ti ne prisluhneš, jih razumeš in jim ne daš nekaj prostih dni, ko jih potrebujejo. Morda je tudi družbena odgovornost razlog, da je pred leti Selak postal častni občan občine Gorenja vas - Poljane. Je pa to le eden od nazivov in aktivnosti, ki jih ob direktorovanju še opravlja: do lani je bil predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije, bil je predsednik Kluba direktorjev Škofja Loka, na začetku svoje managerske kariere je bil sedem let predsednik jugoslovanskih kamnarjev, je član nadzornega odbora Združenja Manager ...

Popraviti stare grehe in se obdržati na vrhu

»V tem trenutku smo toliko zasedeni, kolikor v moji 47-letni zgodovini še nismo bili,« pravi Selak. Leta 1999 so se nišno usmerili na opremljanje mega jaht. Danes v Evropi ne izdelajo uksuznega plovila, brez da bi Marmor Hotavlje imel možnost oddati ponudbo. V tem trenutku imajo v tej niši posel do leta 2023. Da sodijo v sam vrh, priča še ena zgodba: enkrat letno se v Kitzbühlu na Yacht Symposiumu dobijo glavni proizvajalci, vrhunski arhitekti, najmočnejši investitorji ter kupci. »Mi smo dobili možnost, da se kot prvo kamnoseško podjetje predstavimo na tem uglednem dogodku,« ponosno pove Selak. »Za nas je najpomembnejše, da imamo posle za letošnje leto že v celoti podpisane, in da smo že več kot 70 % zasedeni za leto 2017 – in to na najzahtevnejših projektih v tujini,« dogajanje v letu 2016 opisuje Selak.
Kaj pa ostaja izziv v prihodnosti? »Izjemno težko je priti na vrh, ko si pa tam, se je še težje obdržati. Bojimo se, da bi postali presamozadovoljni. Potem narediš napake in ne odreagiraš. Zato smo po uspešnem prodoru na tuje trge v stalnem iskanju kadra, ki razmišlja širše ter si upa prestopiti meje. Ker zahteve kupcev so včasih nerazumljive, ampak mi jih uresničimo,« zaključi Selak.

Saša Gnezda je urednica in novinarka v podjetju Mediade.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 34, aprila 2016