Um: Najbolj zapleteno orodje v rokah vodij

Um – najbolj zapletena naprava na svetu za katero še nihče ni napisal priročnika za uporabo. Ne poznamo šol, v katerih bi se ga naučili uporabljati. Znanje o njem pridobimo z učenjem na lastni koži, skozi nešteto poskusov in napak.

To dejstvo je še posebej pomembno za managerje, saj morajo najprej zelo dobro poznati sebe in svoje delovanje, če želijo voditi druge. Naš način delovanja je odvisen od naših najzgodnejših let, v katerih smo privzeli določene vzorce, ki so tesno povezani z družinskimi vrednotami, vzori staršev in izobraževalnim procesom. Ti vzorci se tesno prepletajo z našimi izkušnjami. Naše delovanje izhaja iz prepričanj, v katera verjamemo, na primer, da je delo zabavno, da denar prinaša nesrečo, da so bogati nepošteni, politiki …, in ne nazadnje, da srečni konci zagotovo obstajajo. Vsa ta prepričanja usmerjajo naše življenje v skoraj vnaprej začrtano smer. 

Naše izkušnje pogosto še okrepijo naša prepričanja, saj smo dovzetnejši za potrditve svojih obstoječih prepričanj, nasprotnih dokazov pa niti ne zaznamo. Da bi bili sposobni ovreči staro prepričanje in ga nadomestiti z novim, moramo doživeti preblisk, ki je pogosto povezan s šokom ali večjo spremembo v življenju; če denimo spoznamo novega partnerja. Nove življenjske razmere nam omogočijo prilagoditev prepričanj. Vedeti moramo, da so prepričanja, ki jih sprejmemo v mladosti, lahko za nas v odrasli dobi nekoristna in povsem neuporabna (na primer: Življenje je težko.). Lahko so celo izvor bolečine ali vodijo v samouničevalnost (na primer: Bolezen mi prinese pozornost, ki si je želim.).

Ni težko videti, zakaj je za uspešnega vodjo ključnega pomena njegova miselna naravnanost, ki izvira iz pozitivnega in uravnoteženega skupka prepričanj. Začeti je treba torej najprej pri sebi in najprej dobro spoznati sebe.

Skozi naš um gre dnevno približno 90.000 misli. 80 odstotkov izmed njih je enakih tistim, ki smo jih mislili prejšnji dan ali še dan pred tem. Um se pač rad počuti udobno in varno. Foto: Dreamstime

Hrana za um

Miselni tok je pomemben del delovanja našega uma. Se lahko spomnimo enega samega trenutka, ko je naš um utihnil? Zdi se, da mu nekdo ali nekaj pošilja sporočilo, da mora nenehno proizvajati misli, saj se le tako zavedamo, da smo živi. Skozi naš um gre dnevno približno 90.000 misli. Ne tako razveseljiva novica je, da je 80 odstotkov izmed njih enakih tistim, ki smo jih mislili prejšnji dan ali še dan pred tem. Um se pač rad počuti udobno in varno, kar doseže s pomočjo določenih rutin, tudi tako, da ves čas proizvaja iste misli. Te so lahko pozitivne in ustvarjalne ali pa negativne in kritične oziroma celo uničevalne. 

Oblikujemo lahko takšne misli, kot si jih želimo. Z njimi bomo okrepili vse, kar je za nas pomembno, in pomagale nam bodo postati človek, kot si želimo biti. Po drugi strani nenehen miselni šum v naših možganih ustvarja občutek prenapolnjene glave in nam daje premalo prostora za razmišljanje. Če želimo ustvariti prostor za nove in ustvarjalne misli, je treba upočasniti miselni tok. Če želiš iz steklenice kokakole odstraniti odvečne mehurčke, jo močno pretreseš in pustiš mirovati. Zdi se, da nismo tako zelo drugačni od te pijače.

Kaj se dogaja?

Kaj je torej za managerja pomembno, če želi razumeti, kaj se
dogaja okoli njega? Poskusimo poslušati – ne samo besed, temveč, kar nam besede sporočajo. Vsakdo je že kdaj opazil, da v pogovoru s strokovnjakom, ki ni z našega področja, po določenem času nehamo poslušati. Če vsebine pogovora ne razumemo, izklopimo svojo pozornost.

Naše izkušnje pogosto še okrepijo naša prepričanja,saj smo dovzetnejši za potrditve svojih obstoječihprepričanj, nasprotnih dokazov pa niti ne zaznamo.

Pravo poslušanje pa pomeni ohranjati pozornost in slediti pogovoru (po drugi strani pa sporazumevanje pomeni tudi preverjanje, ali sogovornik sledi razpravi). Največji problem, ki ga imamo z besedami, je, da nečesa nismo sposobni prepoznati, če za to ne poznamo ustrezne besede. Prijatelj je kupil Volkswagnov avtomobil znamke Bora. Ko je svoji družini povedal za nov avto, so ga le čudno gledali, saj do takrat še nihče ni slišal za ta model. Takoj ko so ga enkrat videli in si zapomnili njegovo ime, so ga začeli videvati povsod okrog sebe. Vedeti moramo, da nam bodo ljudje o svojih prepričanjih govorili v svojem jeziku, po svoje. »Vem, da je to dober izdelek, ampak je dražji od drugih.« Beri: cena je problem, predrago je! 

Ljudje nam bodo povedali tudi, kako doživljajo svet. V elektronskem vezju možganov so vtisnjeni različni modeli doživljanja. Nekateri doživljajo svet s pomočjo vida, skozi oči. Ti nam bodo denimo odvrnili: »Vidim, kaj želite povedati.« Drugi so bolj slušni tipi in bodo rekli: »Meni se to sliši kot totalni nesmisel!«

Misli, ki jih oblikujemo nam pomagajo postatitak človek, kot si želimo biti.

Spet tretji bodo pripomnili: »Tukaj nekaj smrdi.« Svet namreč doživljajo skozi vonj. Ena vrsta ljudi pa svet zaznava skozi svoje občutke in ti se bodo izražali denimo takole: »Čudne občutke imam glede tega.« Zakaj o tem govorim? Prepoznavanje doživljanja sveta, ki ga sogovornik izraža po svoje s svojim jezikom, lahko medsebojno sporazumevanje dvigne na višjo raven. V tem primeru lahko uporabimo isti jezik kot sogovornik in tudi sami vidimo/slišimo/ vonjamo/čutimo, kar pomeni, da s sogovornikom uporabljamo isti jezik.

Ne opuščajmo čarobne besede

Kdor ima otroke, ve, da pogosto naredijo prav nasprotno od tistega, kar jim naročimo. A brez skrbi. Rešitev se skriva v jeziku in načinu delovanja našega uma. Besede so le majhen del sporazumevanja, saj pozornost deluje na poseben način. Navodilo »Ne razmišljaj o opicah« bo zagotovo povzročilo, da bodo ljudje razmišljali o opicah. Zakaj? Ker se pozornost pozitivno osredotoči na navodilo, saj namreč ne pozna negativnih navodil. Tega sem se naučil pri svojem dveletnem otroku, ki je imel nadležno navado metati po tleh še napol polno posodo s hrano. Brez uspeha sem kričal: »Ne meči po tleh posode!« Ko sem spoznal to skrivnost, kako se um osredotoči na vsebino sporočila, sem začel govoriti: »Prosim, pusti posodo na mizi.« Novo sporočilo je sprejel in upošteval brez odlašanja . Pozitivno prigovarjanje je pač uspešnejše kot negativno. In tudi logično. Smiselno je, da poveš nekomu, kaj naj naredi, ne pa, česa naj ne naredi; in da poveš, kakšne stvari so, in ne, kakšne niso. Lahko rečem, da priročnik za upravljanje uma resda še ni bil napisan, pa vendarle imamo na voljo čedalje več orodij za učinkovitejšo uporabo tega zapletenega stroja.

Nigel Buxton je solastnik AHA skupine in oče. Verjame, da nam delo omogoča osebno in profesionalno rast, zabavo in izpopolnitev. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 22, septembra 2012

Preberite tudi