UI: Kako daleč naj gremo?

Danes lahko umetna inteligenca vozi avto, prepozna goljufije, trguje na borzi, nam izbere življenjskega partnerja, napove izid volitev, svetuje pri nakupih, oblikuje treninge vrhunskih športnikov, upravlja robote na oddaljenih planetih, išče kancerogene celice ... pa tudi upravlja z orožjem. Če obstaja nekaj, o čemer se trenutno strinjajo vsa vodilna podjetja na svetu, je to zavedanje, da bo njihov uspeh v prihodnosti močno odvisen od umetne inteligence (UI).

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

UI ni od včeraj. Z njenim razvojem se intenzivno ukvarjajo raziskovalci od leta 1956, bolj aktivno pa zadnjih 40 let. Pri tem Slovenija ni v vlogi sledilke. Ravno nasprotno: z razvojem smo pričeli v začetku 70. let prejšnjega stoletja, o čemer je nedavno poročal tudi Forbes – članek pa so pomenljivo naslovili z 'UI je prihodnost in Slovenija ima ključ' (ang. AI is the Future, and Slovenia Holds The Key). UI ima v Sloveniji dolgo tradicijo; najbolj aktivni raziskovalci so združeni na laboratorijih na Institutu Jožef Stefan (IJS) in na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI). »Strategija laboratorija je poleg znanstvene odličnosti predvsem vzdrževati tesno sodelovanje z industrijo ter prenašanje rezultatov v poslovna okolja. Tako npr. sodelujemo s Telekomom in Petrolom pri razvoju modelov verjetnosti neplačil, z Adria Mobile pri razvoju inteligentnega avtodoma, s Kolektor Group pri razvoju inteligentnih tovarn, pa tudi z ljubljanskim LPP, družbami Ceneje, Hello Saturnus, CVS mobile, Slovensko Tiskovno Agencijo, Elektro Primorska, Elektroservisi,« naniza vodja Laboratorija za umetno inteligenco na IJS prof. dr. Dunja Mladenić.

Foto: Shutterstock

»Za managerje, ki odločajo o smereh razvoja njihovih podjetij, je nujno, da novo tehnologijo spoznajo in prepoznajo priložnosti za njeno uporabo,« poudarja prof. Blaž Zupan, ki vodi Laboratorij za bioinformatiko na FRI in deluje kot gostujoči profesor na Baylor College of Medicine, Oddelek za molekularno genetiko, Houston, ZDA. Kot pravi, ga zadnje čase veseli gradnja intuitivnih programskih sistemov za podatkovno analitiko in tehnike zlivanja podatkov. S svojo raziskovalno skupino je razvil odprtokodno orodje za strojno učenje, podatkovno analitiko in vizualizacijo podatkov, t. i. Orange. Priljubljen je za kratke, projektne tečaje strojnega učenja, uporablja pa se v praktično vseh panogah: v zdravstvu, zavarovalništvu, bančništvu, pri raziskavah novih materialov, analizi besedil in tudi pri upravljanju s kadri. »Ker je odprt, brezplačen in ga lahko uporablja prav vsak, tudi če nima računalniških ali statističnih predznanj,« meni dr. Zupan in dodaja; »Orange prispeva k demokratizaciji znanosti o podatkih.«

Kako daleč naj gremo?

Pa vendar je ravno demokracija v povezavi z UI sporna. O UI je nemogoče misliti, ne da bi na dan privrele etične dileme. Zupan opozarja, da bi morali ojačati razmišljanje o tem, kako preprečiti zlonamerno uporabo podatkov s strani korporacij. »Koristi od UI bi morali imeti vsi, ne samo najbogatejši. Zato je ključno, da se s to tehnologijo seznani tudi družboslovce, politike in da se prične z seznanjanjem dovolj zgodaj, recimo kar v osnovni šoli.« Moč, na kateri se napaja razvoj UI, namreč leži v vse zmogljivejših računalnikih in ogromni količini podatkov, ki jih vede ali nevede puščamo za seboj, pa tudi na poslovnih priložnostih, ki jih obeta. A pozor, digitalni svet ni nevtralen. Priljubljeni Google ni le brskalnik, je tudi zbiralnik informacij o tem, kaj njegove uporabnike zanima. Strani, ki nam jih pokaže, so izbrane na podlagi tega, kdo smo. »Kajti Google to, kdo smo in kaj nas zanima, zelo dobro ve,« poudarja Zupan.

Managerji, ki odločajo o smereh razvoja svojih podjetij, morajo novo tehnologijo spoznati in prepoznati priložnosti za njeno uporabo.

Enako je z UI zelo preprosto doseči, da zadetki, s katerimi nam Google postreže, prikažejo določeno osebo v nekoliko pozitivnejši ali pa negativnejši luči. Če naivno mislimo, da je Google naše nevtralno okno v svet, smo manipulaciji že nasedli ... Kljub temu, ali pa morda ravno zato, je povpraševanja po UI vse več. Podjetja, ki z njeno pomočjo ustvarjajo inovacije, so med bolj iskanimi. Nadav Sagir, direktor podjetja CtrlArt, ki se ukvarja z obogateno resničnostjo (ang. argumented reality – AR), je prepričan, da bo UI narekovala ritem. Njihov zadnji projekt je usmerjen na oživljanje kulturne dediščine s tehnologijo AR. Ustvarili so aplikacijo Travel AR Slovenia, inovativno orodje za spodbujanje turizma, prebojno tudi v svetovnem merilu, ki omogoča vizualizacijo znamenitosti. UI je v vzponu tudi v t. i. zrelih panogah. »Živeli bomo v digitalnem svetu povezanih naprav, ljudi, vsebine in storitev,« napoveduje Vlado Nardin, vodja digitalnega marketinga v Skupini Gorenje. Ocenjuje, da bo v roku pet do sedem let večina njihovih aparatov povezljivih. To omogoča upravljanje na daljavo ter uporabo različnih digitalnih storitev, aparate imenujemo 'pametne'. Interes za pametne aparate vseh vrst intenzivno narašča; najhitreje so jih osvojili potrošniki v Južni Koreji, ZDA in Nemčiji. 

Uresničevanje najbolj norih želja 

»UI bo izpolnila naše želje iz knjig in filmov,« ugotavlja Nardin. Vse naprave bodo postale pametne, znale bodo poskrbeti zase – npr. naročiti čistilno sredstvo, izbrati najcenejšo energijo ali sporočiti okvaro – znale bodo komunicirati druga z drugo (kuhalna plošča bo sporočila napi naj prične s prezračevanjem) predvsem pa bodo znale komunicirati z nami (razumele bodo, kaj govorimo, si zapomnile, kaj smo naredili, in prihodnjič same ponudile določeno rešitev). »Digitalni asistent si bo recimo zapomnil, da v soboto najraje jemo ribe, zato nas bo že v petek vprašal, ali jih naroči,« opisuje Nardin ter dodaja; »Možnosti, kako si lahko z asistentom in pametnimi aparati poenostavimo življenje ali ga naredimo bolj zabavnega in zanimivega, je nešteto.«

Vzpon ekonomije domišljije

Zaenkrat je lepota tovrstne tehnologije v tem, da je ne vidimo: dopolnjuje človeka, namesto da bi ga nadomeščala. Ko recimo sprašujete Siri, tj. Applov virtualni pomočnik, za pot, ste z mislimi pri pametnem telefonu in ne razmišljate o zapletenih algoritmih ali oblačni tehnologiji, ki vas je v resnici pripeljala domov. A vendar je strahu, da bo UI izpodrinila človeka in se izognila njegovemu nadzoru, vse več. Stephen Hawking je zagotovo med najbolj pesimističnimi znanstveniki, ko govorimo o prihodnosti UI. Od leta 2001 opozarja svet, da lahko UI sčasoma postane grožnja za človeštvo.

Tehnološki trendi omogočajo vzpon ekonomije domišljije, v kateri dodano vrednost ustvarjata intuitivno in ustvarjalno mišljenje.

»Uspešno ustvarjena umetna inteligenca bi bil največji dogodek v človeški zgodovini, na žalost je lahko tudi zadnji, razen če se naučimo, kako se izogniti tveganju«. Tudi Svetovni ekonomski forum napoveduje odločilne spremembe. Ocenili so, da bo v prihodnjih petih letih UI nadomestila 7,1 milijona delovnih mest v 15 vodilnih državah, ustvarila pa dva milijona novih delovnih mest. To pomeni, da bi bilo 5,1 milijona delovnih mest z uvajanjem UI izgubljenih. Vprašanje je seveda, kakšnih delovnih mest. »Vse več bolj rutinskih nalog v prihodnosti bodo opravljali stroji, medtem ko bo bolj ustvarjalna in zahtevna dela še naprej opravljal človek z morebitno podporo računalnikov,« meni Mladenić. V isti sapi torej govorimo o izumrtju in rojstvu poklicev ter kompetenc. Tehnološki trendi namreč omogočajo vzpon t. i. ekonomije domišljije (ang. imagination economy) – ekonomije, kjer dodano vrednost ustvarjata intuitivno in ustvarjalno mišljenje, medtem ko sta se logično in racionalno že izčrpala. Ravno tukaj, torej na premikanju meja imaginarija, so človeške sposobnosti težko, če ne povsem nadomestiljve. Prihodnost dela bo zato vznemerljiva, saj lahko pričakujemo, da bodo službe bolj osmišljene, bolj navdihujoče in kreativne; prihodnost kot taka pa bo v povezavi z UI morala biti predvsem podkovana z odgovornostjo in posluhom za potrebe vseh ljudi.

Tonja Blatnik je direktorica inštituta iUFC-Institute for Universal Future Communications.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 40, marca 2018