Učinkovito obvladovanje premoženja je privlačno za vlagatelje
Čakanje na zunanje zahteve po implementaciji sistema obvladovanja premoženja ni strategija zmagovalcev. Kjer najvišja vodstva ne bodo pravočasno prepoznala potrebe po takšnem sistemu, jih bodo k temu prej ali slej pozvali lastniki oz. konkurenca.
»Direktorji ste asset managerji,« se glasi citat iz knjige Asset Management for Directors avtorice Monique Beedles, ki je, četudi nekoliko provokativen, zelo pomenljiv, saj ključna odgovornost za ustvarjanje vrednosti iz premoženja vseeno ostaja na plečih najvišjega vodstva podjetja. Še posebej v slovenskem okolju, kjer se ideja o obvladovanju premoženja (ang. Asset Management) le počasi uveljavlja.
Namen obvladovanja premoženja je pretvorba kapitala v vrednost za deležnike organizacije. Odgovornost vodstev podjetij je zagotavljati ustrezno donosnost sredstev oz. premoženja. Od tod izhaja potreba, da najvišje vodstvo prevzame pobudo za obvladovanje premoženja v organizaciji na sistematičen in celosten način, saj jim je zaupana vloga skrbnikov premoženja. Pri tem v resnici ni pomembno, ali gre za zasebna podjetja, delniške družbe, neprofitne ali organizacije v državni lasti.
Cilj je ustvarjanje vrednosti
Ustvarjanje vrednosti iz premoženja podjetja je ena od ključnih funkcij najvišjega vodstva in cilj procesa obvladovanja premoženja. To področje ni novo, se pa v vse bolj kompleksnem, zahtevnem in nepredvidljivem poslovnem okolju v zadnjem času pojavlja močnejša potreba po bolj sistematičnih in povezanih pristopih.
V letu 2014 je prvič izšla družina mednarodno sprejetih standardov ISO 5500x na temo obvladovanja premoženja. Ta je organizacijam lahko v veliko pomoč, saj, temelječ na v svetu uveljavljenih dobrih praksah, predstavlja uporabna vodila pri njihovem prenosu v konkretno okolje.
Gre za sistemske standarde oz. standarde sistemov vodenja, katerih struktura je podobna tisti iz ISO 900x, 1400x, 1800x, tako da je sistem v organizaciji mogoče integrirati z ostalimi oz. že obstoječimi sistemi vodenja. In s tem zagotavljati dodatne sinergijske učinke.
Po standardu ISO 55001 obstaja tudi certifikacijska shema. A namen tega prispevka ni promovirati certificiranja organizacij, temveč poudariti pomen sistematičnega in celostnega pristopa pri obvladovanju premoženja, k čemur lahko uporaba standardov veliko pripomore. Tako za najvišje vodstvo, da bolje razume svojo vlogo, kot tudi za specialiste obvladovanja premoženja, da lažje opredelijo vrednost premoženja ter jo uspešneje komunicirajo z nadrejenimi in znotraj organizacije.
Glavni namen obvladovanja premoženja je pretvorba kapitala v vrednost za deležnike organizacije.
Včasih prihajajo pobude za vpeljavo celovitega obvladovanja premoženja od posameznikov, ki se ukvarjajo z oz. vodijo oddelke investicij, razvoja, vzdrževanja, proizvodnje itd. A tovrstne iniciative brez podpore najvišjega vodstva ne morejo obroditi sadov, saj mora slednje za implementacijo in delovanje sistema v praksi zagotoviti troje: vire, prilagoditev organizacijske kulture ciljem ter namenu obvladovanja premoženja in uskladitev sistemov vodenja za doseganje ciljev na organizacijski ravni.
Ob takšni podpori najvišjega vodstva ostaja izziv za uvajalce sistema obvladovanja premoženja priprava študije poslovne upravičenosti, ki jo vodstvo nedvomno potrebuje. Z njo namreč pojasnimo razmerja med stroški, tveganji in koristmi, ki jih uvedba prinaša.
Temelji, na katerih je zasnovan sistem obvladovanja premoženja po ISO 55000, so štirje:
1. Vrednost
Premoženje obstaja, da ustvarja vrednost organizaciji in njenim deležnikom.
2. Usklajenost
Obvladovanje premoženja cilje organizacije pretvarja v tehnične in finančne odločitve, načrte in aktivnosti.
3. Zagotavljanje
Obvladovanje premoženja zagotavlja, da bodo premoženja izpolnila zahtevani namen.
4. Voditeljstvo
Voditeljska kultura in organizacijska kultura pogojujeta ustvarjanje vrednosti.
Pri obvladovanju premoženja, ob nepogrešljivi zavzetosti in aktivnem usmerjanju s strani najvišjega vodstva, sistem ne bo deloval izključno po navodilih od zgodaj navzdol. Nujno je vključevanje deležnikov na vseh ravneh, ki morajo privzeti sistem in procese, v katerih sodelujejo, za svoje. Eden od glavnih gradnikov sistema, strateški načrt obvladovanja premoženja (SAMP – Strategic Asset Management Plan) se gradi v obeh smereh – od zgoraj navzdol in obratno.
Obvladovanje premoženja zajema vse faze življenjskega cikla premoženja
Včasih se obvladovanje premoženja poenostavljeno razume le kot bolj privlačen naziv za vzdrževanje premoženja. Četudi je funkcija vzdrževanja pomemben sestavni del obvladovanja premoženja, je slednje bistveno širše in zajema vse faze življenjskega cikla premoženja ter vzpostavlja povezave med kontekstom organizacije, strateškim načrtovanjem, procesi vodenja investicijskih projektov, obratovanja in vzdrževanja, vse do razgradnje oz. morebitnega podaljševanja življenjske dobe. Funkcijo vzdrževanja v okviru obvladovanja fizičnega premoženja popisujeta standard EN 16646 in še nastajajoči novi EN 16646-2, ki predvidoma izide v tem letu in naj bi podrobneje opisal metodologijo izboljševanja zmogljivosti sredstev v celotnem življenjskem ciklu. Oba sta lahko zelo koristna tako za izboljšano razumevanje tematike s strani vodstva kot za operativno uporabo s strani specialistov v podjetjih.
Koncept obvladovanja premoženja narekuje tesno sodelovanje in preseganje pregrad med različnimi poslovnimi funkcijami, saj je v arhaičnih razmerah, t. i. silosnih organizacijskih strukturah, vrednost premoženja težko optimizirati.
Osnovni gradniki sistema obvladovanja premoženja. Eden od glavnih gradnikov sistema, strateški načrt obvladovanja premoženja (SAMP), se gradi v obeh smereh – od zgoraj navzdol in obratno. Vir: AM Consulting, prirejeno po IAM, VB.
Sistem obvladovanja premoženja ni le modna muha
Uspešno in učinkovito obvladovanje premoženja družbi prinaša višjo konkurenčnost na trgu in dviguje privlačnost za vlagatelje. Glavne koristi uvedbe primernega sistema so:
· izboljšanje poslovanja, trajnosti in družbene odgovornosti;
· izboljšanje ROI in znižanje stroškov;
· informirano obvladovanje tveganj in njihovo uravnoteženje s stroški ter rezultati;
· poslovna rast in izboljšave na osnovi usklajenega sodelovanja celotne organizacije;
· bolj zanesljivo odločanje glede premoženja;
· večje zaupanje deležnikov na osnovi usklajenosti sistemov vodenja in višjega ugleda.
Raziskava, ki jo je leta 2018 izvedla Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru skupaj z univerzama iz Švedske in ZAE, je vključevala 138 podjetij iz šestih držav. Dokazala je očitno povezavo med aktivnostmi obvladovanja fizičnega premoženja ter doseganjem učinkovitosti in uspešnosti na trajnostnem področju, tj. s finančnih, okoljskih in družbenih vidikov.
Sistema obvladovanja premoženja ne gre zavračati kot ‘še eno trenutno moderno orodje oz. sistem’, zlasti ne zaradi nepoznavanja. Velja namreč preveriti smiselnost njegove uporabe v konkretnem okolju za sistematično, učinkovito in uspešno nadgradnjo obvladovanja in povezovanja funkcij ter procesov, ki jih organizacije deloma ali večinoma že izvajajo.
Koncept obvladovanja premoženja narekuje tesno sodelovanje in preseganje pregrad med različnimi poslovnimi funkcijami, saj je v silosnih organizacijskih strukturah vrednost premoženja težko optimizirati
To velja ne le za vodstva podjetij, ampak tudi za predstavnike lastnikov – tudi države – v nadzornih svetih. Treba se je zavedati, da ne govorimo zgolj o fizičnem oz. opredmetenem premoženju, ampak o vsem premoženju. To je pomembno zlasti, ker je učinkovito obvladovanje neopredmetenega premoženja, kot so znanje, kompetence, podatki, algoritmi in druge digitalizirane vsebine, temelj dolgoročnega uspeha v digitalni ekonomiji.