Tuj kapital – Prijatelj ali sovražnik?

Slovenija je na deklarativni ravni zelo odprta do tujih neposrednih investicij, a v praksi obstaja vrsta ovir, ki omejuje in odvrača tuje investitorje, kar se kaže v relativno nizki stopnji tujih neposrednih investicij v Sloveniji.

Čeprav zadnji dve leti spet beležimo rahlo rast tujih investicij, pa nam jih še vedno ni uspelo privabiti toliko kot drugim državam, ki so hkrati s Slovenijo vstopile v Evropsko unijo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ocenjuje stanje vhodnih tujih neposrednih investicij pri nas na okoli 34 % bruto domačega proizvoda (BDP). Za primerjavo: podatek za Estonijo je kar 92 %, pred nami pa so tudi Češka (72 %), Madžarska (67 %), Latvija (57 %), Slovaška (54 %), Poljska (45 %), Litva (37 %), opazno pred nami je z 48 % tudi naša severna soseda Avstrija. Močno zaostajamo tudi za povprečjem celotne Evropske unije, ki znaša 56 %. V letu 2012 smo se celo znašli povsem na repu držav Evropske unije po privlačnosti za tuje naložbe na lestvici Svetovnega investicijskega poročila (World Investment Report).

Med podjetniki najdemo oba ekstrema – tiste, ki menijo, da bi morala Slovenija privabiti vse tuje investitorje, ne glede na panogo in ostale značilnosti podjetja, in tiste, ki v tem vidijo nezaželeno konkurenco domačemu gospodarstvu, ki povrhu še odnaša dobičke v tujino. Tako ob napovedanih prihodih tujih podjetij vedno znova naletimo na odpor lokalne skupnosti, dela politike, seveda pa tudi lokalnih konkurentov.

Ni vse črno-belo

Slika ni povsem črno-bela, a tako tuje kot domače raziskave vedno znova potrjujejo, da so tuje investicije pomemben dejavnik gospodarske rasti in da so v povprečju učinki močno pozitivni. Raziskava, ki so jo za Center za mednarodne odnose (FDV) lani opravili Andreja Jaklič, Iris Koleša in Matija Rojec, med drugim ugotavlja, da podjetja v tuji lasti rastejo hitreje od domačih, ne le po obsegu prodaje, pač pa tudi po številu zaposlenih ter dodani vrednosti na zaposlenega, hkrati pa tudi nadpovprečno prispevajo k rasti izvoza. Po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo takšna podjetja kljub temu, da predstavljajo nizek delež celotne populacije slovenskih – okoli dvajsetine –, zaposlujejo kar slabo četrtino vseh zaposlenih ter ustvarjajo slabo tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje.

A pozitivni učinki niso zgolj v povečevanju količine kapitala v državi,

Tuji lastniki niso ne dobrotniki, ne izkoriščevalci. So preprosto partnerji, s katerimi lahko dosežemo več.

kar prinaša dodatna delovna mesta in povečane davčne prihodke, pač pa tuja podjetja s seboj prinesejo tudi nove tehnologije ter dodaten know-how, kar sčasoma vpliva na dvig obojega tudi v lokalnem okolju, delno tudi zaradi prehajanja kadrov med tujimi in domačimi podjetji v lokalnem okolju. Ob tem imajo takšne investicije multiplikativne učinke, saj podjetja nato v svoje dobaviteljske mreže vključujejo lokalna podjetja in pri njih najemajo tudi druge storitve.

A tako kot je napačen a priori odklonilen odnos do tujih investitorjev, tudi naivno prepričanje v zgolj pozitivne učinke tujega kapitala ni povsem na mestu. Učinki tujega kapitala namreč niso povsod enakomerno porazdeljeni; okolica se mora razvijati in slediti tempu ter ves čas povečevati akumulacijo kapitala – tako finančnega in tehnološkega kot človeškega. Ob nadpovprečnem vlaganju v znanje in raziskave tuje investicije pomenijo vzvod, ki dviguje celotno gospodarstvo kvišku. V primeru, ko domače gospodarstvo ni sposobno povečevati akumulacije lastnega kapitala, pa zvodenijo tudi učinki tujih investicij; lokalno gospodarstvo obtiči v panogah z nizko dodano vrednostjo in obstane na mestu.

Tuj kapital – tuje koristi?

Strah pred tem, da tuj kapital pomeni zgolj tuje koristi, je neupravičen. Podatki kažejo, da podjetja v tuji lasti svoje zaposlene plačujejo bolje od tistih v domači, hkrati pa se ta razlika le še povečuje; plače v tem delu gospodarstva rastejo hitreje. Ob tem je zanimiv podatek, da kljub temu pri tovrstnih podjetjih tujih lastnikov plače predstavljajo manjši delež vseh stroškov – to uspejo dosegati predvsem s tem, da imajo močno višjo dodano vrednost na zaposlenega kot pa domača podjetja. Podjetje Kuehne + Nagel, ki je del mednarodne mreže s sedežem v Švici, 

Lahko o podjetju, ki stoji na slovenskih tleh, deluje z znanjem slovenskih zaposlenih, ki polni slovenski proračun in sodeluje s slovenskimi dobavitelji, sploh govorimo kot o tujem podjetju?

na primer v Sloveniji dosega skoraj 75.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Lani je podjetje s tujim kapitalom v povprečju ustvarilo 3.444 evrov več dodane vrednosti na zaposlenega kot domače podjetje iz iste panoge, ugotavlja prej omenjena raziskava. Ob izplačevanju višjih plač ta podjetja proporcionalno tudi več prispevajo v državni proračun. Lahko o podjetju, ki stoji na slovenskih tleh, deluje s slovenskim znanjem slovenskih zaposlenih, ki polni slovenski proračun in sodeluje s slovenskimi dobavitelji, sploh govorimo kot o tujem podjetju? Morda je boljše poimenovanje, kakršnega že uporabljajo nekateri vodilni v takšnih podjetjih, slovensko podjetje v tuji lasti.

Količina kapitala odločilna

Blagostanje v državi je močno odvisno od količine vseh vrst kapitala v gospodarstvu. Za države v tranziciji, ki so bile kapitalsko šibke, je prihod tujega kapitala pomenil močan pospešek na poti navzgor in tudi dober pripomoček za akumulacijo lastnega kapitala. Slovenci smo dolgo z mantro »Zmoremo sami!« sprejemali le malo tujega kapitala. Ob tem smo naredili tudi nekaj večjih napak in ne le da nismo dovolj dobro izkoristili pomoči tujega kapitala, z nekaterimi davčnimi spremembami v preteklosti smo povzročili, da je opazen delež slovenskega kapitala pobegnil v tujino, namesto da bi se oplajal in rastel na domačih tleh.

Domač kapital bolj stabilen?

Nekateri nasprotniki tujih investicij opozarjajo, da gospodarstvo tako postaja bolj izpostavljeno krizam; tuji lastniki se v času krize namreč hitreje odločajo za selitev proizvodnje v cenejše okolje. A prav to je zavedanje, ki ga moramo osvojiti – tuji lastniki niso ne dobrotniki, ne izkoriščevalci. So preprosto partnerji, s katerimi lahko dosežemo več. Pozitivni učinki tujih investicij se prelivajo na vso okolico, z odpiranjem tujemu kapitalu tudi sebi odpiramo vrata ne le do novega znanja, pač pa tudi do novih trgov in priložnosti. Le ustvarjanje pogojev, ki bodo privabljali kapital, pa naj bo ta tuj ali domač, je pot, ki bo našo družbo peljala k boljšemu življenju. In le drzno sodelovanje, ambicioznost in premišljeno delo bodo ustvarili gospodarstvo, ki bo zmožno tekmovati na globalnem trgu in lokalnemu prebivalstvu zagotavljati dobre življenjske pogoje.

Če se bomo znali dobro pozicionirati, bomo lahko še bolje kot do zdaj izkoriščali priložnosti, ki nam jih tuje investicije nudijo, in še hitreje krepili gospodarstvo in večali blaginjo v naši državi. Če pa bomo le s prstom kazali na morebitna tveganja, ki jih takšna sodelovanja prinašajo, in se jim bomo izogibali, namesto da bi jih obvladovali, bomo podobni človeku, ki se mu mudi na dolgo pot, a ga je strah, da mu bo na poti odpovedal avto. Namesto da bi prej opravil kakovosten servis, ga tveganje tako prestraši, da se na pot raje odpravi peš …

Klemen Košir je novinar Delove priloge Svet kapitala. Članek je bil objavljen v 42. številki MQ revije, december 2018.

Preberite tudi