Nov trend: Proizvodnja se vrača domov

Ali seliti del svoje proizvodnje iz podjetja v druge države je zadnjih 20 let vprašanje, ki si ga je zastavil marsikateri manager, tudi slovenski. In ne tako redko je bil odgovor pritrdilen. Vse selitve proizvodnje žal niso zgodbe o uspehu, zato se proizvodnja večkrat vrne v matično državo.

Selitev in vračanje proizvodnje nista nova pojava. Predvsem selitev proizvodnje v druge države je priljubljena strateška odločitev marsikaterega proizvodnega podjetja v zadnjih 20 letih. Podjetja so ves ta čas tudi vračala proizvodnjo, vendar še nikoli ta tema ni tako pritegnila pozornosti tvorcev industrijskih politik, vlad ter znanstvene in strokovne javnosti kot v zadnjem obdobju. Za vračanje proizvodnje je več razlogov. Pogost razlog so slabe strateške odločitve vodstva podjetja, ki ni preučilo vseh dejavnikov in tveganj za njeno selitev. Obstajata dva splošna motiva za vračanje proizvodnje, in sicer kupčevo dojemanje vrednosti izdelkov ter storitev podjetja in stroškovna učinkovitost poslovanja, pri čemer sta oba vezana na notranje in zunanje okolje podjetja.

V nadaljevanju predstavljamo izsledke največje evropske raziskave o proizvodni dejavnosti European Manufacturing Survey. V analizo smo vključili približno 2.500 evropskih proizvodnih podjetij (Nemčija, Avstrija, Švica, Nizozemska, Španija, Hrvaška, Srbija in Slovenija) z vsaj 20 zaposlenimi iz izbranih industrij (NACE razred C). Predstavljeni rezultati veljajo za obdobje med leti 2013 in 2016.

Kako pogosto in zakaj vračamo proizvodnjo?

V obravnavanem obdobju so vrnili proizvodnjo v Evropo nekoliko manj kot 4 % podjetij. Izstopajo avstrijska podjetja s skoraj 6-odstotnim deležem. Zanimivo je, da je med zahodnoevropskimi državami najnižji delež podjetij, ki vračajo proizvodnjo, v Nemčiji (3,2 %). V Sloveniji je bil delež 4-%. Ugotovili smo tudi, da je 40 % podjetij vrnilo proizvodnjo od svojih dobaviteljev oz. partnerjev v matično državo, 60 % podjetij pa je proizvodnjo vrnilo iz svojih podjetij v tujini. Razmerje med podjetji, ki selijo svojo proizvodnjo, in tistimi, ki jo vračajo, je 3 : 1.

Med leti 2013 in 2016 je svojo proizvodnjo v Evropo vrnilo skoraj 4 % podjetij. V Sloveniji je ta delež prav tako znašal 4 %.

Kateri so motivi za vračanje proizvodnje? Najbolj pogosta sta slaba kakovost izdelkov v državi, kamor je bila proizvodnja preseljena (npr. težave pri nadzoru kakovosti, kulturne razlike pri zaznavanju kakovosti, velika fluktuacija kadrov) ter izguba fleksibilnosti predvsem pri odzivu na zahteve kupcev (npr. kratki dobavni roki, potrebe po večjih zalogah za hiter odziv kupcu). Visoko na seznamu so tudi nezasedene proizvodne kapacitete v matični državi, ki so posledica vlaganja v napredno proizvodno opremo, pri čemer ta zaradi dviga produktivnosti in predhodne selitve proizvodnje v tujino ostaja neizkoriščena. Zanemarljivi niso niti stroški transporta, iz leta v leto pa se kot motiv za vračanje vse bolj pojavljajo naraščajoči stroški delovne sile, tudi v manj razvitih državah.

Proizvodnja se najbolj vrača iz bližnjih evropskih držav

Poglavitna regija, iz katere so podjetja vračala proizvodnjo, je bila s skoraj 50-odstotnim deležem EU-15. Očitno se najbolj vrača proizvodnja iz bližnjih evropskih držav, ki jim sledijo države preostanka EU in druge evropske države, kot so Srbija, Turčija in Rusija, z 20-odstotnim deležem. Kitajska je s 15 % na tretjem mestu; če dodamo še druge azijske države ugotovimo, da znaša skupni delež vračanja proizvodnje iz azijskih držav približno četrtino.

Med motivi za vračanje proizvodnje glede na regijo, iz katere vračamo proizvodne aktivnosti domov, sta kakovost in fleksibilnost manj pomembna kot v primeru vračanja iz EU-15 držav. V petnajsterici sta poglavitna motiva nezasedene kapacitete v matični tovarni in visoki stroški delovne sile. Nasprotno pa sta kakovost in predvsem fleksibilnost najbolj pogosta razloga za vračanje proizvodnje iz Azije. To velja tudi za vračanje proizvodnje iz ZDA in Kanade. Pomemben motiv za vračanje iz tega dela sveta so tudi stroški transporta. Stroški koordinacije so pomembni za vse regije, razen za ZDA in Kanado. Glavni razlog je, da je namen selitve proizvodnje v ZDA ali Kanado predvsem proizvodnja izdelkov za lokalne kupce in manj za kupce na domači lokaciji. Za vračanje proizvodnje iz EU-13 držav so pomembni vsi motivi, razen stroški delovne sile in transportni stroški.

Najbolj pogosto je vračanje v visokotehnoloških sektorjih

Osrednja slika prikazuje stanje glede vračanja in selitve proizvodnje po industrijskih sektorjih. V grafu predstavlja abscisa srednjo vrednost deleža podjetij, ki vračajo proizvodnjo, ordinata pa srednjo vrednost deleža podjetij, ki so selila proizvodnjo. Za posamezne sektorje smo prikazali njihovo odstopanje od srednje vrednosti in podjetja razdelili v štiri kvadrante. Zgornji levi kvadrant vključuje sektorje, kjer podjetja nadpovprečno selijo svojo proizvodnjo in se redkeje vračajo nazaj. Najbolj klasičen primer je tekstilna industrija, 

Dvig produktivnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, nemudoma zmanjša privlačnost cenejših lokacij.

ki se le občasno vrača v Evropo v okviru podjetij z visokokakovostnimi oz. modnimi znamkami. Vračanje proizvodnje je najbolj pogosto v visokotehnoloških sektorjih (tj. zgornji desni kvadrant), kjer pa je tudi selitev proizvodnje nadpovprečna. Gre za tiste industrije, kjer se podjetja še posebej hitro prilagajajo gospodarskim razmeram. Nacionalne industrijske politike bi morale predvsem za ta podjetja oblikovati pogoje, da bi ostajala doma oz. da bi se še pogosteje vrnila. V spodnjem levem kvadrantu imamo sektorje, ki se redkeje selijo, pa tudi redkeje vračajo. Pogosto gre za industrije, kjer so selitve proizvodnje zelo otežene (npr. proizvodnja hrane, lesnih izdelkov, tiskarstvo ipd.). Spodnji desni kvadrant je prazen, kar pomeni, da trenutno ne obstaja industrija z nadpovprečno stopnjo vračanja ob podpovprečni stopnji selitve proizvodnje.

Industrija 4.0 – eden glavnih razlogov za vračanje

Raziskava potrjuje tudi povezavo med Industrijo 4.0 in vračanjem proizvodnje domov, saj se očitno najraje vračajo podjetja iz višjih tehnoloških sektorjev. Napredne tehnologije in digitalizacija proizvodnje omogočata visoko fleksibilne in učinkovite proizvodne sisteme, v katerih proizvajamo kupcem prilagojene izdelke s stroškovno učinkovitostjo serijskega proizvajalca tudi v državah z dražjo delovno silo. Dvig produktivnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, nemudoma zmanjša privlačnost cenejših lokacij. Ker nove tehnologije omogočajo tudi gradnjo agilnih proizvodnih sistemov, je lažje proizvajati blizu evropskih kupcev in se hitro odzivati na njihove zahteve ter optimirati oskrbne verige. Pričakujemo, da bo Industrija 4.0 v prihodnosti eden glavnih razlogov za vračanje proizvodnje.

Kaj pomenita vračanje proizvodnje in Industrija 4.0 za Slovenijo?

Predpostavljamo lahko, da bo Slovenija zaradi vračanja proizvodnje manj na udaru kot marsikatera država EU-13 skupine. Države, kot so denimo Slovaška, Madžarska, Češka, so bile mnogo polj pogosto ciljne države za selitev proizvodnje in za tuje neposredne investicije. Posledično so lahko zaradi vpliva Industrije 4.0 na vračanje proizvodnje bolj ‘prizadete’ kot Slovenija. Za naša podjetja je pomembno, da se prilagodijo zahtevam Industrije 4.0 in se še močneje integrirajo v evropske in lokalne oskrbne verige.

Dr. Iztok Palčič je izredni profesor in prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Njegova primarna strokovna in raziskovalna področja so proizvodni management, management inovacij in projektni management.