Tudi mi se učimo ciljnega vodenja

Pogovor z mag. Ksenijo Klampfer, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o vrsti sprememb, ki so jih ali jih pripravljajo na ‘njenem’ ministrstvu.

Zelo bi si želela, pravi ministrica za delo Ksenija Klampfer, da bi postali družba, ki delo postavlja v ospredje. Klampfer, magistrica evropskega gospodarskega prava, trenutno pa doktorska študentka prava, je v svojem dosedanjem delovanju večkrat izkazala čut za ‘malega človeka’: »Minimalna plača mora biti takšna, da omogoča dostojno življenje, ne preživetje.« Ministrstvo, ki ga vodi, je od začetka njenega delovanja sprejelo kar nekaj odločitev, ki so podžgale javno razpravo, čeprav si, sama pravi, vedno prizadeva za vključevanje vseh strani in iskanje družbenega konsenza. Povod za pogovor je bila njena udeležba na junijskem klubskem dogodku Sekcije managerk. Prav takšne dogodke namreč goreče podpira, saj ženskam v managementu – tako v gospodarstvu kot javni upravi – primanjkuje dobrih zgledov.

Katere ključne novosti, ki jih pripravljate na ministrstvu in so pomembne, da jih pozna management, bi izpostavili?

Pripravili smo trojček sprememb zakonov. To so Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o urejanju trga dela in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vsi trije se dotikajo trga dela in naslavljajo izzive demografskih sprememb, delovne aktivnosti starejših in ureditve trga dela. Poskušali smo upoštevati celotno sliko in pripraviti zakonodajo v kompletu. Na sistemski ravni smo se lotili reševanja predvsem demografskih izzivov in sledili priporočilom Evropske komisije.

Slovenija je namreč hitro se starajoča in hkrati dolgoživeča družba. Temu se moramo prilagoditi. Delovna aktivnost starejših od 58 let je ena najnižjih v Evropi in z različnimi ukrepi jo želimo podaljšati. A sprememba zakonodaje je samo en vidik. Predvsem je treba prilagoditi delovna mesta, da bodo starejši lahko ostajali v delovnem razmerju, in obvladati psihosocialna tveganja, saj smo ugotovili, da se ljudje s trga dela umikajo zaradi odnosov.

Demografske projekcije nam ne kažejo lepe slike: leta 2030 naj bi bilo po podatkih UMAR pri nas 125.000 manj delavno aktivnih v starosti 20—64 let. Kakšne ukrepe načrtujete glede na te napovedi?

Ravno zato pripravljamo ukrepe v smeri podaljšanja delovne aktivnosti in prilagajanja delovnih mest starejšim. Želimo dvigniti kompetence ljudi, da bodo lahko ohranjali svoja delovna mesta in da bodo ob kakršnih koli spremembah ostali konkurenčni na trgu dela. Drugi izziv je, da bomo morali spodbujati mlade, da se čimprej vključijo na trg dela. Poskrbeti moramo tudi za učinkovitejše ekonomske migracije, ki bodo zakrpale mesta, kjer delovne sile primanjkuje.

Kaj se nam obeta na področju fleksibilnosti trga dela?

Trenutno zakonodajnih sprememb v smeri večje fleksibilnosti ne pripravljamo. Menimo, da je trg kot tak dovolj fleksibilen in da zakonodaja to omogoča. Opažamo pa, da imajo podjetja težave s samim vodenjem, predvsem srednjega managementa. Še vedno se učimo – tudi na ministrstvu – ciljnega vodenja. Če sodelavci poznajo cilje, strategijo, vizijo in imajo svoje cilje, jim je te lažje dosegati. Menim, da moramo veliko pozornosti nameniti izobraževanju srednjega managementa in kadrovskim službam.

Boj proti prekarnim oblikam zaposlitve je ena vaših prioritet. Kako se boste spopadli z njo?

S pojavom atipičnih oblik dela se poveča tudi prekarnost, ki ima nevarne posledice tako za posameznika kot za družbo. Prekarnost vpliva na državo in njene sisteme – samo delno ali neplačevanje prispevkov vpliva na zdravstveno in pokojninsko blagajno, zato je pomembno, da to problematiko uredimo na sistemski način. Ukrepe bomo oblikovali v okviru ustanovljene medresorske delovne skupine za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti ter pripravili dokument s strategijo boja proti prekarnosti. 

Napovedali ste ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Zakaj ta ukrep?

Dodatek za delovno aktivnost je poseben statut, ki ga ne pozna nobena druga država EU. Mi smo ga v našo zakonodajo kot korektor v obliki spodbude posameznika k delu vpeljali leta 2012, v času največje krize. Zdaj pa v času gospodarskih rasti beležimo skokovito rast prejemnikov denarno-socialne pomoči. Slednja se je z dodatkom za delovno aktivnost tako nevarno približala minimalni plači, da imajo tudi svetovalci na zavodu za zaposlovanje in centru za socialno delo težavo motivirati ljudi, da se vključijo na trg dela.

Če bo naša produktivnost na ravni evropskega povprečja, se ne bomo več pogovarjali o nekaj evrov višji minimalni plači.

Raziskava Zlata nit med slovenskimi zaposlovalci je razkrila kar malo zastrašujoč rezultat: da po 41. letu zaposleni prenehajo vlagati v svoj razvoj. Kaj moramo spremeniti?

Vpeljati moramo kulturo vseživljenjskega učenja. Zaskrbljujoč je podatek, da se je samo 23 % delavcev pripravljenih učiti. Spremeniti bomo morali kulturo. Imamo dva momenta. Delodajalce, ki ocenijo, da se zaposlenega pri 45 letih ne splača več izobraževati. Po drugi strani se je samo dobrih 20 % delavcev pripravljenih izobraževati. To bomo morali zelo hitro popraviti, ker bo ena pomembnih osnov uspešnosti Slovenije.

Slovenci imamo nizko stopnjo digitalnih kompetenc. Marca je potekal vrh OECD o digitalizaciji. Kakšna so ključna sporočila?

Ključni izzivi trga dela so robotizacija, digitalizacija, umetna inteligenca in tukaj je nujno, da v središče postavimo človeka. Skozi kulturo vseživljenjskega učenja mora ohraniti svoje delovno mesto oz. ostati konkurenčen na trgu dela. Ključno je, da država razvija orodja za napovedovanje delovnih mest v prihodnosti in kakšne kompetence bodo potrebne.

V Sloveniji imamo 58 % diplomantk in 42 % diplomantov. Nato se škarje na široko razprejo: med izvršnimi direktoricami najdemo komaj 20 % žensk, samo 5 % jih zaseda mesto predsednice uprave. Kako se je po vašem mnenju treba sistemsko lotiti izboljšanja ravnovesja med spoloma v organih upravljanja?

Problem je večplasten. Tudi v drugi državah članicah imajo podobne težave. Vlada je pred kratkim sprejela spremembe zakona o enakih možnostih, kjer smo z vpeljavo 40 % zastopanosti enega spola uredili enakost zastopanja spolov na lokalni ravni v organih upravljanja in nadzora. Nisem pa prepričana, da je ključna rešitev postavljanje kvot. Zelo spodbujam različne dogodke, kjer managerke spregovorijo o svojih izkušnjah; enako v politiki, kjer je slika podobna. Z zgledi, primeri dobrih praks v podjetjih bomo ozavestili ostale. Ženske na žalost nimamo dovolj vzornic in mentoric, tudi mreže in poznanstva imamo slabše razvejane.

Želimo dvigniti kompetence ljudi, da bodo lahko ohranjali svoja delovna mesta in da bodo ob kakršnih koli spremembah ostali konkurenčni na trgu dela.

S 1. 1. 2020 bodo iz definicije minimalne plače izvzeti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami. Zakaj takšna odločitev?

Zakon predvideva zvišanje tako v letošnjem kot lanskem letu za 4,5 % neto in izločitev vseh dodatkov. Tudi dodatkov za posebne pogoje dela in dodatka za delovno dobo ter uspešnost. Nekateri dodatki so bili iz plače umaknjeni že leta 2015. Minimalna plača je skozi zadnjih pet let gospodarske rasti precej zaostajala za drugimi makroekonomskimi kazalniki. Ko smo jo prepustili samoregulaciji na trgu, se ni dvigovala. Po drugi strani imamo veliko pomanjkanje delovne sile. Nezanimivi postajamo tudi za balkanski kadrovski bazen, če že pridejo k nam, pa jim je to odskočna deska za npr. Nemčijo ali Avstrijo. Kar se višine minimalne plače tiče, smo v evropskem povprečju. Tudi ‘slabše’ države dvigujejo minimalno plačo za približno 10 % na leto. V Sloveniji imamo problem predvsem z nizko dodano vrednostjo. Če bo naša produktivnost na ravni evropskega povprečja, se ne bomo več pogovarjali o nekaj evrov višji minimalni plači.

Združenje Manager poziva k družbenemu dogovoru, ki bi prinesel boljšo produktivnost in večjo blaginjo za vse. Kaj bo z vidika vašega ministrstva treba storiti?

Pobudo zelo podpiram. Na predlog predsednika vlade sem na socialne partnerje naslovila nalogo, da pripravijo predlog t. i. socialnega sporazuma oz. neke širše družbene pogodbe. Od sindikata sem že prejela en predlog, delodajalci pa so dali tri različne predloge, saj se niso mogli poenotiti. Na ministrstvu bomo pripravili enotni dokument in ga postavili na skupni imenovalec. Sledilo bo oblikovanje pogajalske skupine z namenom priprave širše družbene pogodbe.

Saša Gnezda je izvršna urednica v podjetju Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 44 avgusta 2019.

Preberite tudi